Borških 10.000

Podobno kot lani  smo se tudi letos za osvajanje Boršta odločili za peš, tekaško in kolesarsko variantno. No malo razlike pa je le bilo, Aleš je napadal Dolenjsko peš iz Krtine, midva z Radotom pa sva se glede na trenutno pripravljenost odločila za tek, oz jaz za kolesarjenje, a tokrat po znameniti progi Borških 10.000.

Da pa ne bi kolo vlačil od doma za teh nekaj km, se je seveda Rado ponudil,da bo mi posodil svoje kolo.

Kasneje se je izkazalo, da zaradi objektivnih razlogov ni mogel "napumpat" kolesa in tako mi ni preostalo drugega, kot da sem se odločil, da bom tekel. In to v kolesarski opremi. še dobro, da nisem imel čelade s seboj.

Na štartu.

Tek sva vzela čisto resno. Tempo 8:00, še preznojila sva se. :)

Snidenje pred trgovino z Alešem pa je bilo tudi skorajda do minute natančno. 

In potem smo družno končali Borški krog

In na kocu ni bilo nobene evforije. Aleš je prišel iz Krtine peš, pa se nam je zdelo to kar samoumevno. Hm...