torek, 23. maj 2017

Maraton treh src, tokrat malo drugače




Ker že nekaj časa ne tečem, v Radencih pa sem tekmoval že na vseh razdaljah, 5,10,21 in 42 km, sem se tokrat odločil, da se preizkusim v Nordijski hoji, torej sem v mojo zbirko iz Maratona treh src dodal še 9 km.

Palce za Nordijsko hojo sem imel že kar nekaj časa, kaj resnega pa jih nisem uporabljal. Tako sem jih pred prireditvijo preizkusil dvakrat, za trening, nikakor pa mi ni bilo jasno kako so lani uspeli prehoditi 9.km progo v manj kot uri.

Pa sem kaj hitro ugotovil na štartu, ko je vodilna skupina potegnila naprej. V bistvu je to kombinacija teka in hoje, paziti le moraš,da imaš vedno eno nogo na tleh. Da pravilno izvajaš dvotaktni diagonalni korak so preverjali sodniki, tako na kolesu kot na progi. Trije rumeni kartoni pa si izločen.

Problemov s kartoni jaz seveda nisem imel, pa tudi drugače mi je šlo kar dobro, proga ob Muri pa je tudi lepa in raznolika. še celo eno vodno okrepčevalnico smo imeli, če bi bila še ena tudi nebi bilo nič narobe.

Se pa mi zdi,da je Nordiska hoja kljub temu,da jo na večini maratonov sploh ne organizirajo, malo zapostavljena, v ciljni ravnini so nas potisnili čisto na rob ceste, sicer ločeno od ostalih tekačev, od gledalcev pa ravno ne, tako da so se lahko le ti prosto sprehajali pa naši poti  Končnega časa posebej za Nordijsko hojo tudi ni bilo na semaforju, tako, da na koncu sploh nisem vedel kateri čas sem dosegel...se vidi,da sem izven tekmovalne forme, ker sem na začetku pozabil vklopiti moj Garmin.  

Kljub vsemu je to bila odlična preizkušnja, nekaj novega, tistega tekmovalnega duha, ko stojiš na štartu pred pokom pištole ni bilo, gneče pa tudi ne, kar pa je tudi pozitivno.  

Vsekakor bo treba še ponovit.

nedelja, 06. november 2016

Nadstrešek za avto

K vsaki hiši spada tudi nadstrešek, ali pač garaža, kakor si kdo želi. Mi smo se odločili za nadstrešek.

Glede na teren pred našo hišo je bilo seveda narediti najprej škarpo



Katero smo potem zapolnili z dvema tovornjakoma gramoza. 

In potem je bilo vse pripravljeno za postavitev.



na koncu je seveda prijal počitek


In naša dva jeklena konjička sta dobila streho nad glavo.







četrtek, 27. oktober 2016

Res nikoli več?

Danes je bil tisti dan, ko se mi je po dolgem času zaluštalo. Zaluštal se mi je spet tisti krog v katerem sam v preteklih letih doživel toliko lepega, nepozabnega. To je bilo moje vadišče in tekmovališče obenem. Vadišče izključno moje, tekmovališče odprto vsem, ki si so si ga zaželeli.

Zadnji dve leti pa ni bilo več tako, postalo je predvsem tekmovališče, vadišče pa praktično ne več. Spremenil se je v poligon za hojo, od letos dalje pa tudi tekmovališče več ne bo. Odločitev je sicer zorela kar nekaj zadnjih let, a letos je padla dokončna odločitev, da Sladkih6 več ne bo.

A vprašanje iz naslova ni namenjeno Sladkim6. Vprašanje se nanaša na moj tek. Vem, da nisem človek, ki bi obsedel na kavču, sem človek gibanja, pa naj bo to hoja, kolesarjenje ali kaj čisto drugega. A v srcu bom ostal za vedno tekač.

Tek mi je dal toliko lepega, nepozabnih doživetji, poznanstev čudovith ljudi, da ga je nemogoče pozabiti.

Zadnja leta sem ga zanemarjal, imel sem druge prioritete, išijas je dodal svoje in teka, kar naenkrat ni bilo več.

Ga res nikoli več ne bo?

sobota, 08. oktober 2016

Pika na i

Pred zimo je bilo potrebno narediti še fasado. Izolacija bo pozimi prišla še kako prav, z novim izgledom hiše pa tudi ne bo nič narobe.