Krtinski posvet

To je bil tokratni delavni naslov srečanja Srčnih. Torej brez teka, miganja ali česa podobnega. Zgolj debatiranje, aja pa jesti in piti smo tudi nameravali. Sploh slednjega je bilo največ. Aleš in Helena sta se izkazala, da vsak na svoj način dobro obvladata žar, da o drugih dobrotah sploh ne govorimo. Skratka na koncu smo šli domov kot "Tonček balonček".

Začelo pa se je tako, da je Rado vse skupaj "pokvaril".  Ko smo prišli in zagledali samo Darjo, smo vedeli, da je Rado nekaj zakuhal. Ni mogel brez miganja, oz teka od doma. Je pa zato Garmin obtičal na nenavadnem mestu.



Po "predjedi" nas gostitelji le presenetijo. Se nam je zdelo, da bo nekaj takega in smo preventivno le imeli zraven superge.  Da si bomo ogledali kraško jamo v neposredni bližini Krtine se nam je zdel kar zanimiv izziv. Pa smo šli, seveda ne peš, še prej pa naredili tudi kakšno bedarijo:)



Ogled Železne jame je bil zadetek v polno



še prej pa ogled edinega jamarskega muzeja na Slovenskem, kjer je obiskovalcem celo dano, da se dotikajo kamnin



potem pa sredi gozda vrata skozi katera vstopimo v podzemni svet



včasih so vstopali tukaj, še dobro da sedaj več ne. Bi marsikdo od nas ostal zunaj...



Zraven kraških pojavov, kot so stalagmiti in stalaktiti se je našla tudi tako imenovana kamela. Meni se je zdel bolj podoben Nosonji iz Alen Forda



Po ogledu Železne jame smo si ogledali še Babjo jamo, kjer nas je pričakala "Marija" :) . Tukaj bo v jeseni, eh nič ne smem povedat, sicer pa še sam prav ne vem.



Potem je bil že čas, da gremo. Jest, seveda. Tista riba je bila pečena vrhunsko. Ker je bilo vse skupaj premalo, se je Aleš odločil, da bo še kar naprej pekel, smo bili še kar naprej lačni...



...pa žejni tud. Midva z Radotom pa sva seveda od silnega napora podlegla. No, jaz sem se v resnici še kar držal, Radotu pa se vidi, da je imel dolgo tekaško pot za seboj.



Na koncu pa še kitara. Alešu pa vsaka čast. Zelo je napredoval od zadnjič.



Zakaj je Rado stal, mi ni preveč jasno. Na koncu smo namreč vsi obležali na kavču, pa se nismo šli kavčanja, le tako hudo utrujeni smo bili. Pa smo morali vseeno domov. Naslednji dan, prvi dan po dopustu služba, drugi pa na morje. Smo bili kar malo fauš!