Osličkova pot

Garmin je ena čudovita stvar, sploh če ga znaš uporabljati. Zelo prav pride predvsem v primeru, ko se podajaš na pot, ki ti ni preveč znana. Lahko pa verjameš v svoje miselne sposobnosti in si ne naložiš poti, ki jo tako ali tako poznaš, pa čeprav si po njej hodil samo enkrat, pa še to pred nekaj časa.

Glede na to, da sem si nabavil nove Salomonke, jih je bilo seveda potrebno sprobati. Da pa višincev ne bom začel nabijati na Šentiljski, po kateri bom tako ali tako hodil celo zimo, sem se odločil za krajšo pot, ki sem jo naredil enkrat spomladi,  tako imenovano Plačko rundo. Pot se prične v Šentilju pri Belni, nadaljuje se po Svečinski poti na Brlogo, od tam pa na Plački vrh, s čudovitim razglednim stolpom.  Od tam naprej pa je inprovizacija, ki sem jo skrbno naštudiral spomladi. Vrnitev čez Avstrijo do Šentiljske poti in nazaj do Belne.

Vse lepo in prav, a en delček sem jo hotel danes podaljšat. Kakšen km ne bo škodil. Nisem hotel delati bližnjice, pa sem rekel, da bom šel kar po poti do Plača, čez bivši mejni prehod v Avstrijo, od tam pa mi bo tako ali tako vse jasno.

No ja, prve hiše in vinotoči so mi bili nekako čudni, a moj spomin je pač tak, tak, pa sem si mislil, da so hiše le prave. Pa ga šibam naprej, po asfaltu, nekako me čudi promet, a si ne vzamem k srcu. Potem pa naenkrat, ops, kaj te tu kaže tabla smer Spielfeld?! Te sem že vedel, da sem tam, kjer ne bi smel bit. Ali pač??

Skratka, zgubil sem se, čeprav sem vseskozi vedel kje sem, oz. kje nisem. No ja, vedel sem, kam moram priti. In najprej sem prišel do rondoja v Spielfeldu, kjer sem celo imel na izbiro, da  grem kar na avtocesto. Grr...

Skratka, skozi velika glavna vrata, nekdaj največjega mejnega prehoda Šentilj, sem stopil nazaj v domači kraj. Kako veličastno!!!!



Vsaka podrobnost z osebami na sliki je zgolj naključna.

Aja, kar se tiče Salomonk, da se teči tudi po asfaltu !!!!!!

Osličkova pot