Sladkih 42,195 km

Četrtek, običajni tek zvečer, nič kaj posebnega.  Zbegane misli, z nočno Šentiljsko ne bo nič, zaradi padavin in blata seveda. Konec koncev pa sploh ne vem če sem že pripravljen na njo.

Pa mi šine, da sem sam sebi letos še nekaj dolžen. Maraton seveda. In v trenutku se odločim.  Jutri (v petek) bom poskušal bom narediti to, kar že celo leto od pomladi odlašam.

Odlično je šlo vse do 38 km ko sem podlegel. Ni in ni več šlo, boleče noge mi nikakor niso dale teč in nič ni pomagalo, da je vse v glavi. Ampak hodit pa se je dalo. Pa kaj za to, glavno ,da sem opravil svoj dolg do sebe ;)

Bo še treba ponovit ;)