Spremembe

Nedelja mi je dala misliti. Mislim, da se je vse skupaj začelo že kakšen teden prej. Dober mesec je namreč od takrat, ko mi je zdravnica dvignila dozo moje "priljubljene" jutranje obveznosti. In več kot očitno je, da je višja doza naredila svoje, če mi prejšnja "normalna" doza ni pomagala je dvojna doza naredila svoje. Pritisk je padel v normalne okvire s tem pa se je spremenilo tudi moje počutje.  Ampak zanimivo na slabše, visokega pritiska praktično nisem čutil, normalni pa mi očitno povzroča težave, vrtoglavico in podobne zadeve.  Prav zanimivo. Baje se mora telo na novo "stanje" privaditi in ko pogledam  nazaj bi lahko to bil vzrok moje nedeljske polomije.

Po dolgem in temeljitem premisleku sem tako spremenil (v resnici s težkim srcem) moje tekaške plane  za to leto oz. do takrat ko bom čutil, da se lahko pripravljam tudi na drugačne izzive.  Več kot polovičko maratona ne bom tekel, vsaj nekaj časa ne, to pa ne pomeni, da ne bo še sedaj spomladi, padla pohodniška Šentiljska, tudi na Formaratonu bom, o Ultrabalatonu pa tako ni za izgubljati besed. Maraton torej odpade. Vsemu temu bom prilagodil tudi moj trening.  Teki bodo krajši, če bo šlo, tudi malo bolj intenzivni vsaj enkrat tedensko se bom poskušal podati v tempo teke. Dolgih tekov ne bo kaj dosti, so mi tako ali tako že presedali to zimo . Jih nisem nekako delal s pravim veseljem, bolj na silo je šlo vse skupaj, če seveda odštejem Šentiljsko pot, ki pa mi je prav vedno v užitek.



Petnajsti marec je tisti dan, ko začne po dolgi zimi ponovno voziti brod čez Muro, mene ponavadi zapelje na tek v sosednjo Avstrijo in danes sem to kar izkoristil. Sem takoj po  službi šel tečt, samo da se rešim proge Sladkih6,  ki mi že počasi presedala to zimo! Obenem pa sem se preizkusil, kako mi gre tek. V resnici presunljivo dobro, ampak vseeno v Sežani bo šlo po pameti! ;)