Je pa dobra stvar selitve ta, da se lahko rešiš nekaterih stvari, od katerih se prej nikakor ne moreš ločiti. Kljub vsemu so se nam škatle kar nabirale.
In takih kupov je bila kar cela naša klet. Še dobro, da smo jo imeli. Na koncu je bilo vse tako na tesno, da smo imeli samo ozek prehod, da smo lahko vsaj med hodili med njimi.
Je pa bilo potrebno poskrbeti tudi za pohištvo. Nekaj smo sicer odpeljali iz našega stanovanja, a vse skupaj je šlo za bolj začasne stvari.
In pri novem pohištvu je bila seveda najprej na vrsti Ana. Nabavit smo šli v Ikeo, 27. aprila, domov pa pripeljali pohištvo v največjem snežnem metežu te zime.
Celo zimo je izbirala svojo sobo in imela neskončno idej. Na koncu se je odločila za črno.
In nato je prišel dan,
ko smo še zadnjič spakirali naše stvari in se preselili v naš nov dom.
Za nagrado smo dobili čudovito mavrico
Seveda pa ob selitvi še nismo imeli vsega pohištva, daleč od tega. Praktično brez nekajmesečnega čakanja ne gre, zato smo se morali znajti. Izkušnje iz kampiranja so nam pri tem prišle še kako prav.
Priročna kuhinja pri vrtni uti
Kuhinja v hiši pa je tudi bila bolj v stilu kampiranja, če odštejemo jedilno mizo, seveda.
Stari kavč nam je tudi prišel še kako prav
Naslednji dan pa še simbolični odhod v naš nov dom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar