Po južni Češki do Avstrije

Tri dni Budimpešte je bilo za nami in krenili smo naprej. Preko Slovaške, kjer se sploh nismo ustavili, treba je pač nekaj pustiti še za drugič, do Češke.

Češka je, razen po pivu in knedlčkih, znana tudi po gradovih. Celo morje jih je in mi smo se ustavili kar pri prvem, v Lednicah.

Čudoviti vrtovi,

minaret,

kjer smo se seveda povzpeli po neskončnih stopnicah do vrha, 

od koder je čudovit razgled.

Pot smo nadaljevali do našega prenočišča v Trebiču,

ki pa nas je kar malo razočaral. Mrtvo mesto, brez duše in življenja. 

Hotel pa pravi primerek še iz socialističnih časov. Hvalabogu, da smo imeli s seboj vsaj svoje brisače, saj so bile tiste, ki so visele v kopalnici, bolj podobne našim krpam za brisanje tal. Reševal jih je le kozel ;)

Naslednji dan pa je bilo že čisto drugače... Prispeli smo v Telč.

Čudovito mestece, kot iz pravljice in zagotovo vredno ogleda.

Tu se je kar dogajalo...

Pot smo nadaljevali proti Jindřichůvem Hradec-u, kjer smo najprej prišli v prazno ulico,

                                                                    

ki pa se je nato razširila v čudovit trg...

Glavna znamenitost je seveda spet grad, ki je po velikosti tretji največji, za tistima v Pragi in v Češkem Krumlovu.

   

Pot nas je potem zanesla v še eno slikovito mestece, v Trebon, ki je v bistvu zelo podobno Telču, vendar s to razliko, da je bila tam gneča neprimerno večja. Očitno je bil tam nek festival ali nekaj podobnega, saj se je na osrednjem trgu marsikaj dogajalo. Poleg raznoraznih štantov s hrano in pijačo ter seveda z vsem ostalim, kar se na stojnicah pač prodaja, je bila na odru neka njihova rockerska skupina, ki nas je s svojim špilanjem kar za nekaj časa prikovala na mesto.  

Seveda pa imajo tudi svoj grad...

Pozno popoldne smo se počasi odpravili proti Češkim Budejovicam, kjer smo imeli za ta dan rezervirano prenočišče. Na srečo smo s tem hotelom zadeli v polno. Čisto, udobno, do mesta pa le en lep, 15 minutni sprehod. Najprej seveda zaslužen počitek, potem še kakšno pivičko ali dve...

Naslednje jutro pa obisk pivovarne Budweiser Budvar, kjer smo si poleg same zgodovine pivovarne, ogledali tudi celotni proces proizvodnje piva. 

Seveda smo bili deležni tudi degustacije in roko na srce, meni je bilo to sveže, nestarano pivo zelo všeč, čeprav bi, glede na temperaturo v kleti, skoraj bolj pasal čaj ;)

Zadnja postaja na naši poti po Češki je bilo mestece Češki Krumlov, ki ga je UNESCO označil kot spomenik svetovne veljave. Verjetno je to bil tudi razlog, da je bila tu taka gužva, kot nikjer drugje na naši poti. Množica turistov vseh barv in jezikov, na trenutke so se ozke uličke kar zašopale...

Mi smo se malo sprehodili po grajskem dvorišču, sam grad in vse, kar spada zraven je itak poglavje zase in bi zahtevalo skoraj celodnevno ekskurzijo, prečkali Vltavo, in se nazadnje v eni od luškanih restavracij, s podestom nad reko, poslovili tudi od knedlčkov, ki so bili stalnica na našem jedilniku v tem času. 

Za zaključek naših počitnic pa smo si izbrali avstrijski Gmunden, slikovito mestece ob jezeru Trauensee.

Ker je bilo po vseh knedlčkih in pivičkah že rahlo naporno, je bilo potrebno izkoristiti prav vsako priložnost za počitek ;)

Naslednji dan nas je namreč čakal še en podvig: najprej vožnja z gondolo na Grunberg,

nato pa enourni pohod

do jezera Laudachsee, kjer smo si v vodi ohladili utrujene noge.

Po vrnitvi v dolino, smo se odpravili še do slikovitega gradu Orth, ki leži na jezeru, s kopnim pa ga povezuje lesen most. 

Lepo je bilo in Gmunden je vsekakor kraj, v katerega bi se še kdaj vrnili. Kar nekaj stvari je namreč še ostalo, za katere je tokrat preprosto zmanjkalo časa. Pa nič zato, imamo vsaj kakšno idejo za takrat, ko bo spet prilika...