V bistvu me je spomnil Aleš. Seveda sem šel takoj pokukat in glej ga, že devet let je od prvega zapisa, a tema je še vedno aktualna:)
V resnici smo začeli pisati blog, kot nekakšen nadomestek za dnevnik. In v resnici, še kako rad pogledam stare zapise, ponekod sicer manjkajo fotografije, mogoče pa se le enkrat spravim zraven in jih nadomestim... enkrat nekoč.
Zadnje čase je sicer bolj malo zapisov, da bi nehali pisati, mi sploh ne pade na pamet. Sicer je zadnje čase bolj malo zapisov, pa še ti so bolj posvečeni gradnji hiše, a ni ga lepšega ko prebirati stare zapise in obujati spomine. Zato se držim, da objavim vsaj nekaj fotografij in pripišem nekaj besed, čeravno nikoli nisem bil nek tekstopisec, a za spomine je kar dovolj.
Gradnja hiše je zadnje čase prioriteta, bi se dalo kaj napisati tudi o zdravju, pa športu, kjer se z majhnimi koraki spet prebijam naprej, da o enkratnem polnem doživetij letošnjega dopusta sploh ne govorim. Ampak slednje bo treba zapisati slej kot prej. Kje pa bomo čez leta iskali te spomine?
Pa na zdravje.
Ti pa pivo... Pa na zdravje in čestitke! Madonca, devet let... to pa sploh ni malo, ne?
OdgovoriIzbrišiVse najboljše! Prav fino mi je v vaši družbi! Sploh glede na to, da je blogerjev, ki smo približno istočasno začeli zmeraj manj...!
OdgovoriIzbrišiMa očitno se eni še kar ne damo in prav je tako!
OdgovoriIzbriši