ponedeljek, 27. februar 2012

21+30 recept za uspeh?

Da bom kdaj v dveh zaporednih vikendih pretekel dva dolga teka se mi včasih niti sanjalo ni, no v resnici niti nikoli nisem imel kakšne posebne želje. Pa se v življenju marsikaj obrne. Prvič se je to zgodilo na Balatonu, ko smo se Srčni šli Ultrabalatonce. Še pomnite tovariši? Takrat sem celo zapisal, da se še vrnem in pretečem Balaton, v celoti seveda in to ekipno sem zapisal. Pa je ekipno lani padlo v vodo, letos pa zaradi mojih drugih prioritet tudi o tej opciji ni bilo govora. Saj ne da bi jaz vedel ;)

Z odločitvijo že lani, da se letos poskusim v Bielu na 100 km trasi, se mi je porajalo tudi vprašanje, kako se pripraviti na to mojo "tekmo življenja". Takrat nekje spomladi slučajno najdem na netu, glej ga spet se je pojavil Balaton. Štiridnevni tek okoli Blatnega jezera, pa polovičko se da tudi preteč v dveh etapah oz.dnevih. In že takrat sem se odločil, da bo to kar primerna tekma za priprave na Biel. Če bom zmogel v dveh dneh odteči skorajda 100km, imam velike možnosti, da bom zmogel tudi 100km v enem kosu.

Tako je mi je bil glavni cilj zimske sezone, da sem tekel oba dneva vikenda, ponavadi dolgi tek v soboto, nedeljo pa skupaj z Marjetko, ki je praktično tekla tudi vso zimo in mi tako nevede bila prava motivacija za vnaprej. Če nebi imela skupnega nedeljskega teka, bi marsikatero nedeljo kar obsedel doma na kavču in celil rane sobotnega dolgega teka.

Tako me  za piko na i teh priprav, pretekli vikend čakal najdaljši "vikend" tek. Najprej sem si zadal, da odtečem vsaki dan polovično razdaljo, ki jo bom na ta dan odtekel na dan tekme. Pa sem se kasneje premislil in si zadal,da je le treba tri tedne pred daljšo tekmo opraviti 30 km tek. Tako kot kot ponavadi pred dolgimi tekmami.

Pa je prišla sobota. Tokrat za spremembo sva z Marjetko opravila skupni tek že soboto. Po opravljenih skupnih 10 km sem sam nadaljeval in opraviš še 11 km, skupaj torej 21km. Če me nebi nekje na 15 km zgrabili nekakšni želodčni krči, ki pa so po nekaj minutah minili, bi lahko rekel, da je šlo čisto brez problemov. Tudi popoldan ni bilo čutiti kakšnih posledic teka, vseeno pa me je kar dajala trema, pred nedeljskim 30 km tekom.



Nedeljsko jutro se je pričelo z dežjem, ki pa me naj nebi motil. No ja,ko sem se podal od doma je bilo že sonce. Prekrasen spomladanski dan. Kje točno bom tekel, še sam nisem čisto točno vedel. Moja standardna 30tka je bila še na delu proge kar blatna, tako,da sem za nabiranje km, kar malo "palamudil" sem in tja, kar se dobro vidi na GPS sledi. Pa me to sploh ni motilo. Lepo mi je šlo, praktično spet brez problemov, če spet odštejem želodčne krče. Spet so po nekaj minutah minili in spet se je dalo teči normalno naprej. Teh krčev ne poznam in so nekaj novega pri mojem teku. Zakaj je prišlo do tega, pojma nimam, čudo ali pa hvalo bogu,da je tako je tako kot so prišli tudi odšli. Proti koncu teka sem imel še kar polno energije, tako da sem kar malo potegnil, doma pa ugotovil, da sem odtekel najboljši čas na tej razdalji. Povsem nepričakovano, ker v resnici sem si zadal, da bom tekel bolj počas. ;)



Sem pa ta vikend poskusil kar nekaj novih zadev in izkazale so se za uspešno, ali pa je samo placebo efekt. Ne vem, a očitno je delovalo. Ob sta iz Enervitove kolekcije. Najprej tole za regenracijo po teku. Nekega čudnega neodločnega okusa, ki naj bi bil pomarančni. Ko sem ga prvič poskusil, sem bil prepričan, da tega pač ne bom pil. Pa mi ga je po teku uspelo spravi v sebe in to čisto brez problemov, v nedeljo mi je že celo odgovarjal še okus je bil nekoliko boljši. Če je v resnici pomagal res ne vem, a današnje počutje je čisto normalno, še mišic skorajda ne čutim. Druga stvar je tole. Če se ne motim smo to dobili  v darilni vrečki na Ljubljanskem maratonu in to je stvar, ki je Radotu pomagala do pretečenega maratona. Sicer je to on zaužil med tekom, jaz pa pol ure pred tekom.  Zelo užitna in dobra stvar. Oboje bo šlo z menoj na Balaton.

Tako do tekme je še slabe tri tedne. Treba bo kaj počivati, čeprav imam čez vikend namen še odteči polovičko, pa še nedeljskega teka z Marjetko se tudi veselim. Ne morem razložiti, kakšno zadovoljstvo me obdaja, ko tečeva skupaj. Kot neko posebno doživetje, ki naju združuje in naju veseli.

6 komentarjev:

  1. Najboljši recept za uspeh so ti tile regeneracijski teki z Marjetko, to ti povem iz lastnih izkušenj (pa da ne boš mislu zdaj, da sem z njo laufal kdaj, hahaha)

    OdgovoriIzbriši
  2. Dexi, težko bi ti moj tempo zdržal ;) Tak počasi, mislim :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Na, eto, pa si na drogah...

    A po "tekmi življenja" boš pa nehal tečt al kaj? Daj raje preimenuj v kaj drugega. Kolikor te poznam, boš kmalu razmišljal o nadaljnjih zadevah...

    OdgovoriIzbriši
  4. Naj kar ostane "tekma življenja", ker kasneje se tako dolgega teka ne bom šel več, vsaj v enem kosu ne ;)

    OdgovoriIzbriši