Sveta Barbara, četrtič

Sploh ni bilo vprašanje, ali bomo srčni tekli ali ne. Bilo je samo vprašanje, katera predstavnica, kot velevajo pravila, bo tekla v naši ekipi. Samo malce spodbude je bilo treba in odločitev je padla. Jaz pa sem tudi obljubil,da bom z njo odtekel krog, pa kaj nebi, če pa je tako super ko tečeva skupaj.



Kar se tiče mojega teka mi je res letelo. Enkrat med tednom sem malce za trening poskusil teči malce hitreje,  pa je šlo brez problema. Da pa mi bo šlo tako super na tekmi pa se mi ni niti sanjalo. Če pogledam nazaj se mi zdi, da sem vsako leto sicer dal vse od sebe, a vedno sem se nekako mučil. Letos pa kar tako brez problemov, dosegel moj najboljši čas. Še celo moji sotekmovalci me niso pričakovali tako hitro. V cilj sem namreč pritekel v takšni gneči, da sem Marjetko zagledal zadnji čas, ko sem že mislil, da sem jo kje spregledal.   Sem pa zato potreboval, kar nekaj časa, da sem prišel do sape, potem pa je bil že spet breg ;)

Super je bilo, tudi tokrat nismo bili zadnji. Ogled rudarniškega muzeja pa je bila samo pika na i včerajšnjega dneva.  Smo bili kar vsi po vrsti navdušeni.



Fotke