Barcelona

Službeno seveda. Z razliko od Helene, ki si očitno zraven službenih obveznostih lahko privošči še bolj podrobni ogled znamenitosti za nas ni bilo tega časa.

Naš cilj je bil ogled ITM-e. To je sejem tekstilnih storjev, ki je vsake štiri leta v drugem kraju Evrope. Tokrat ga je gostila prvič Barcelona. Da pa pomeni obisk sejma celodnevno divjanje po sejmišču pa smo tako ali tako vedeli že pred odhodom od doma. No v resnici je šlo za dvodnevno divjanje po sejmišču.

Naš odhod se je začel  iz letališča v Benetkah, kismo ga s pomočjo Garmina našli v prvo. No kasneje v Barceloni nam je večkrat pokazal roge :(

Benetke in okolica iz zraka so čisto nekaj drugega. Pokrajina za občudovat. Ne vem za kaj vsi silimo v Benetke, okolice pa si sploh ne znamo pogledati, ali pa je zaradi močvirnatih tleh to nemogoče. Ne vem. Skratka iz zraka so občudovanja vredna.



Ni pa nam tudi bilo najbolj jasno zakaj smo iz Benetk leteli  na Korziko potem pa v Barcelono. To smo sicer opazili šele nazaj grede, po začudenju, da je nekam hitro prišla celina, šele potem nam je vkloplo.

Pristanek v Barceloni in najem kombija,  pravi voz :)



Šoferja smo določili že doma, kopilot pa sem bil sam. In resnici na ljubo je bil potreben. kakšna zmešnjava. Nihče ne upošteva pravil, petpasovni rondo z semaforjem. Zavijamo levo iz drugega zunanjega pasa. Vsi po vrsti, nam jemljejejo prednost iz petega notranjega pasa in zalivajo levo. neverjetno, ni čudno ,da so vsi avtomobili poškodovani. da o motoristih sploh ne govorimo, švigajo sem in tja.  V križišču pri rdeči luči že stojijo. Ampak predno se prižge zelena, so najmanj trije že skozi. res so neverjetni. Sem rekel, kdor tukaj naredi izpit za avto, ta pa zna res voziti.



Stanovali ali bolje rečeno, spali smo v 20 km odaljenem kraju Castelldefs. Simpatični turistični kraj ob nepregledni peščeni plaži. Prvi dan se z letališča najprej odpeljemo v hotel. Potem pa se   odpravimo iskati restavracijo, da potešimo našo lakoto. Iščemo in iščemo pa nič ne najdemo. Bolje rečeno najdemo že a vse zaprto. Vse zaprto ob pol šestih zvečer. Ko že padajo teorije, da je pač konec turistične sezone, le najdemo eno, ki nam je bila tudi dovolj simpatična. Roko na srce naša lakota pa je bila tudi že na višku saj že celi dan nismo nič jedli.

Nudijo menije, v Španščini, pa tudi edini natakar zna samo Špansko.  Naročanje je bilo zanimivo, tako približno smo že vedeli kaj smo naročili



Pa nismo čisto nič narobe naročili, hrana pa je bila tudi zelo okusna. Moram reči, da vse štiri dni kar smo bili tam nismo zaužili niti ene hrane, ki nam ne bi bila okusna. Vse je bilo resnično odlično pripravljeno. Nato si z polnimi želodčki ogledamo še nepregledno peščeno plažo in doživimo čudovit sončni zahod.



Naslednji dan ogled sejma. Razstavišče zelo veliko. Osem hal polnih tekstilnih strojev in vse kar spada zraven. To je le slaba četertnika ene hale.  Če bi gledal po velikosti razstavišča in razstavljavcih, bi rekel,da je tekstil v vzponu...



Ob šestih zvečer končamo s prvim dnevom ogleda, v razstaviščnem prostoru enega iz naših dobaviteljev s kozarčkom črnega vina v roki. Še sam sem naredil par požirkov, ko se je znašlo na mizi kar par buteljk. Smo morali kar pobegniti. Že zjutraj smo se dogovorili, da neglede na našo utrujenost gremo zvečer ogledati vsaj malo Barcelone. Nekako se v prometnem kaosu le prebijemo,do La Ramble. Privoščimo si ogled Gaudijeve mojstrovine in okolice,



potem pa obvezna večerja sredi Barcelone, spet zelo okusna. Sem prej pozabil omeniti,da smo na sejmu pojedli samo sedvič s coca-colo - 8,5€. In to mali sendvič in mala coca-cola.

Drugo jutru spet na sejmišču. Po nekaj urah hoje, le občutim,da tudi mene že bolijo noge, verjetno posledica prejšnjega dne. Bi bilo zanimivo vedeti, kakšno kilometrino smo naredili.  Tako smo najprej začeli uporabljati tekoče stopnice nad sejmiščem



pa tudi kakšen počitek na terasi sejmišča smo si privoščili. Tako smo našli tudi restavracijo z meniji za 8,3€ s coca-colo seveda.



Tudi ta dan smo planirali ogled Barcelone.  Glede na to, da nismo imeli časa na pretek sam sem predlagal ogled Barceloninega nogometnega stadiona Camp Nou  ali olimpiskega središča, večina se je odločila za Camp Nou. Stadion z skorajda 100.000 sedeži je resnično nekaj posebnega. Cena ogleda pa tudi, 22€. Ampak se splača pogledati. S svojo veličino je res nekaj enkratnega. Cel stadijon je skorajda nemogoče ujeti v fotografski aparat,



je pa od zgoraj igriče kot na dlani in na vrh stadiona te popelje dvigalo.  Navzdol pa peš,kjer si ogledaš še druge znamenitosti, na kocu pa te pričaka sobana z nepreglednimi vitrinami pokalov. To so pokali, ki jih je Barca dobila samo v letu 2010/2011,



najde pa se tudi olimpijska bakla,



ter žoga in copati pa iz predprejšnjega stoletja.



Ter ena majčkena vetrina v kateri so pokali, košarkaškega, ragbi in hokejsko-kotalkarskega kluba Barcelona :)

Za drugi in zadnji ogled smo se dogovorili, da obiščemo Sagrado Familio. Glede na to, da je bila že noč smo si vsi bili enotni, da zna biti ponoči še posebno zanimiva. In ker je bil naš Garmin naš zvesti spremljevalec, je tudi tokrat bilo tako. Samo.. Že v hotelu smo si zjutraj na netu pogledali kje je, izpisali ulico, da bi jo lažje našli. A glej ga naš Garmin ne najde ne ulice ne znamenitosti, čisto nič. Podajamo si Garmin med vožnjo nihče nič ne najde in končno nekdo najde nekaj podobnega.  Super torej končno. Potem pa najprej pet pasovnica, potem štir, tri, dva, nato enosmerna ulica. Peš cona ???  Saj nismo vedeli, ali smo spregledali kakšen znak, a vrnitve ni bilo. Čez nekaj časa zagledamo taksi pred nami in si oddahnemo. Da smo na čisto drugem koncu smo tako ali tako vedeli. Izkoristimo prvi parkirni prostor in ugotovimo, da smo na koncu La Ramble čisto pri morju :). Če ne drugega smo vsaj videli, kako izgleda La Rabla pozno ponoči.



Ogledamo si še Kolumbov spomenik, in odidemo na umetni otok ob marini na pozno večerjo. Paella je bila več kot odlična.



Nato pot do hotela, tokrat po čisto drugi poti...

Četrti dan zjutraj odhod. V nasprotju z Bentkami opravimo na letališču Barcelona z osebnim pregledom brez dolgotrajnega čakanja, smo pa zato na letališki stezi čakali na vzlet šeti v vrsti. Smo se kar načakali.



Vzlet , mimogrede ogled Korzike iz zraka,



tik predpristankom, pa znan most, ki povezuje Benetke z celino.



Naslednji dan, pa realnosti, v službi!