Velikonočno-prvomajska Rogoznica

Že po lanskih prvomajskih praznikih je nekako padla ideja, da bi letos šli vsaj malce bolj na jug - beri v malo toplejše kraje.  Sicer smo se najprej spogledovali z Lošinjem, a smo na naše presenečenje bili prepozni za apartmaje, ki smo si jih nagledali. In tako smo našli na netu Rogoznico, v kateri še nismo bili.

Na pot smo se odpravili v nedeljo zjutraj, na velikonočno nedeljo, zato ni bilo čudno, da smo ob prvem postanku za malico imeli odlično potico naše domače kuharice.  Kar nismo je mogli prehvaliti :)

Velikonočni zajtrk je za nas bil v apartmajskem naselju, kjer smo na naše začudenje bili praktično sami, kar kosilo obenem.

Sicer pa imajo ti apartmaji vedno in  povsod eno očitno napako. Grajeni so namreč za poletne dni. Bivati v njih konec aprila zna biti tako precej hladno, še dobro, da vse skupaj rešuje klima, a predno se pregrejejo vse stene, ponavadi mine  kakšen dan. Tudi postavitev prostorov nekako ni nam po godu. Spalnica je v soncu, dnevna soba v senci, pa še kakšno okno manjka v jedilnici.

Glede na to, da nam vreme s kakšnim izpostavljanjem soncu ni bilo naklonjeno, in da so domačini zatrjevali, da se je par dni nazaj že našlo nekaj kopalcev, smo se odločili, da svoj čas zapravimo ob potepanju. Sicer pa nam je tako ali tako slednje bolj pisano na kožo.

Prvi dan sončni Split. Mesto, ki me že od nekdaj privlači in zdi se mi, da se ga ne bi mogel nikoli naveličati,

ter vzpon na Marjan.

Nismo vedeli, da je vrh Marjana še višje od zoološkega vrta. Korajžno smo se povzpeli po vseh stopnicah, ki vodijo do tega vrha in to smo naslednji dan kar pošteno čutili :)

Smo pa se še potem vseeno potepali dalje... Hajduk je bil vedno v mojem srcu,

na koncu pa smo naleteli celo na zadnjo večerjo.

Drugi dan dež, kot so napovedali, a  kakor hitro mine, se najprej odpravimo na krajši sprehod po "domači" plaži, popoldan pa že odbrzimo dalje, v Primošten, čudovito mestece na polotoku .

Parkiramo čisto pri vhodu. Se pozna, da še ni prave sezone.  Tudi tukaj najdemo svoj kotiček ob morju, kjer spočijemo svojo dušo in telo.

Naslednji dan nas v soncu pričaka Šibenik, žal pa ta sončni del ne traja dolgo. Pa nič zato, ob prvem obisku Šibenika smo bili kljub temu vsi navdušeni, ta dalmatinska mesteca pač znajo očarati.

Naslednji dan pa Trogir.

in Kašteli s postankom v Kaštel Kambelovcu, kjer nekaterim na dan privrejo spomini...

Za piko na i pa še malce bolj podroben ogled kraja, v katerem smo bivali. Rogoznica, majhno mestece, ki poleti očitno živi predvsem od potapljanja in velike marine.

In tako je minilo, kot da bi pihnil. A mi se nismo dali in smo šli še proti slapovom Krke. Pa ne v tisti del, ki je turistično najbolj oblegan.  Peljali smo se še malce višje in ni nam bilo žal.

Visovac (Anina obdelana fotografija)

in Roški slap z etnografskim muzejem

so vsekakor vredni ogleda. Za zaključek pa še kosilo v Biogradu.

Ampak, čisto na koncu, kot pravi Marjetka, čez ta jutranji pogled ga ni :)