Tokrat smo celo izkoristili klopce ob poti, če si jih že pri prvi ponovitvi nismo, no ja, nismo upali ;)
Sicer pa je bil Leander gonilna sila, ja, na mladih svet stoji. Ga je šibal kar naprej, pa malo desno, pa malo levo, pa šprint, pa pogledi nazaj, zakaj toliko zaostajamo ;)
No, skratka do polovičke na obratu smo le nekako prišli, še skupna fotka nam je uspela v prvem poskusu
Potem je bilo treba počasi nazaj, ciljni šprinti pa so tako ali tako že standardni. Je pač treba pokazati, da je to za nas mala malica in da bi zmogli še veliko več :)
Šele kasneje smo ugotovili, da bi zmogli še veliko več, pet minut slabši čas kot pri prvi ponovitvi pač pove vse. Ni čudno, da je Leander šibal naprej, če pa so bili tastari tako počasni.
Potem je sledil piknik. In potem je sledilo poslabšanje vremena. Še predno vržem prvi čevapčič na žar je pričelo deževat. No fino, saj smo navajeni ekstremov, a to predvsem pri športnem delu naših druženj, pri zabavnem programu pa ravno ne. Pa je bilo vseeno veselo.
Nekaj časa smo na parceli še vztrajali, oblečeni kot eskimi,
potem pa je postajalo vedno bolj hladno in ni nam preostalo drugega, kot da smo se lepo spokali in šli še k nam domov in končali ob čaju. Ojej!!
Mura Challenge vedno postreže z ekstremi!!! Juhej!
OdgovoriIzbriši