2. nočni tek na Kalvarijo

Da je nočni drži ,da je na Kalvarijo tudi drži, amapk meni je bolj všeč beseda štenge.  Zaslužijo si to ime. 454 šteng ni kar tako, sploh če jih je potrebno premagati v 80 višinskih metrih. Pa ni glavni problem samo število šteng in premagovanje višinske razlike, problem je predvsem v tem, da na celi progi ni zmožno vzdrževati enakomernega tempa. Štenge so namreč tako neenakomerno postavljene, nizke, visoke, pa spet malo višje in nižje, skratka vseskupaj pač še bolj otežuje celo situacijo.

Kar se tiče mojega teka, je očitno bil štart najboljši, tako kot vedno :)

Nadaljevanje, ki pa je sledilo, je pač bilo tašno kot je pač bilo. Vseskozi nisem upal napadati ker sem se šparal za zadnji najbolj težji, najbolj strmi del  in kar nenkrat je zmajnkalo šteng. Ponavadi ko prideš na cilj padeš, dobesedno dol, hlastaš po zraku, srce nabija, čutiš ga v glavi in še kje,  jaz pa "a je že konec?" Vrh, jaz pa bi ŠE!! Drugače povedano zaračunal sem se :).

Se pa je prvič zgodilo, da  je moja standardna  domača spremljevalna ekipa bila nezadovolna z mano. Baje sem se deval, tekel tudi nič, je izgledalo, kot da se ne trudim in da sem na sprehodu, ja no saj tudi sam nisem imel nič kaj boljši občutek.

Današnji pogled nazaj pa le kaže malce drugačno sliko. 10 s slabši čas od rekorda, mojega seveda (tako mimogrede včerajšni zmagovalec je prišel v cil v majn kot dveh minutah), niti ni tako slabo. Noge pri hoji po domačih stopnicah in današnjem teku pa so tudi povedale svoje.

Mogoče še pridem kdaj, a takrat bo šlo na polno:)

Fotke

Sicer pa se je meni bolj potožilo po dobrih starih časih ;)