Dvakrat najdena

Že popoldan po Eku maratonu me je zgrabil močen prehlad. No, v resnici me je grlo bolelo že zjutraj, a takšnega teka se ja ne izpusti. Skratka, zaradi prehlada celi teden nisem nič migal in včeraj, ko mi je že bilo veliko bolje, sem rekel, da danes zjutraj pa je že čas, da grem na sprehod, če pa še zraven naberem kaj gob pa tudi ne bo nič narobe. ;)

In ker zjutraj pri nas še ni deževalo, sem šel. Košara se je polnila kot že dogo ne. In končni izkupiček je bil, da sem MORAL  kar nekaj gob pustiti v gozdu. Kot  vesten gobar seveda vem, da se ne pobere vse, kar se vidi (beri: v resnici jih nisem imel več kam dat, sem vzel zraven premalo košaro)

Sem pa zato eno marelo iskal kar dvakrat. Padla mi je iz prepolne košare, da bi šel brez nje domov, pa tudi ni šlo. Če sem jo enkrat nabral, je moja pa pika. In sem se  vračal kakšnih 500 m nazaj. Ko sem  že skoraj obupal, pa jo najdem.  Zadnje čase imamo srčni srečo,  vse najdemo :)

Doma pa so me pričakali z nasmeškom in buhtli. Njam.