Da ti mine...

Namesto, da bi se lotila pakiranja za nočno potovanje, si moram najprej ohladit živčke. Moram vsaj tu ven spravit, ker mi bo drugače vdarlo še na želodec. Namreč, tik pred koncem današnjega delovnega dne se nam je zgodil incident. Naši fantje so se z ekipo sosednje šole pomerili v nogometu. Tekma, kot tekma, nič posebnega. Fantje so igrali, se borili, prekrški so bili na eni in drugi strani. Pri enem od štartov na žogo sta se zaletela igralca. Oba sta jo na nek način skupila. Naš je jamral, da ga boli golen, ta drugi, iz nasprotne ekipe, pa se je začel teatralno valjati po tleh in se dreti, da ga prav tako boli golen. Medtem, ko sem tekla po led in se kmalu vrnila z vrečko, je ta tadrugi že lepo sedel na klopi in čakal, da ponovno vstopi v igro. Naš je obsedel, ker ga je noga preveč bolela in ni imel želje nadaljevati. OK, tekma je šla h koncu, rezultat je bil ugoden za goste, vse se je normalno zaključilo. Si misliš, ja. Ko so fantje odšli v garderobe, da se preoblečejo, je na igrišče prijuril oče tistega tadrugega, ki je predtem na tribuni spremljal tekmo. Z uperjenim prstom se je začel gibati proti sodniku, češ, kaj da si misli in kako je sodil... Halo?! Gospod, čakte malo, kaj se pa vi greste??? Čeprav sem bila v prvem trenutku šokirana, sem uspela odreagirati in deda smo spravili iz telovadnice. Mislim, če mi pa kaj gre na jetra, pa mi gredo taki prepotentneži, ki mislijo, da so s tem, ko gledajo fuzbal po televiziji in froca spremljajo na tekme,  osvojili vso znanost športa. In so seveda bolj pametni, kot vsi trenerji in sodniki skupaj. Za crknit. A se taki tipi sploh zavedajo, kak zgled dajejo svojemu nadebudnežu?! In potem se čudimo, da ti fantki odrasejo v take bisere. Kak pa naj bo, če se mu pa fotr s tribune dere: "Daj, vžgi ga, porkamadona... Pa kaj si f...jen?... Idi na njega, pa ga fauliraj, p. ti mat. ..." Ja, take mamo. Starši naj bi bili (kao) zgled svojim otrokom, pravijo. Včasih bi bilo dosti boljše, če ne bi bili. Definitivno!

Tak, zdaj pa kufre dol in pakirat!