Bosonogi

Začelo se je že letos na peščenih plažah Ravenne. Bosi tek namreč. Tisti tekec po pesku se mi je usedel v srce  pravi užitek je bil teči in  začutiti podlago, popolnoma bos.  Bilo je prvovrstno doživetje in tega se ne pozabi kar tako.

Nato sem doma čisto slučajno naletel na spletno stran z obutvijo, ki simulira bosi tek in že takrat sem si rekel, da bo to treba poskusiti, enkrat pač. Pa je potem čisto slučajno prišlo na TF-ju do kontakta z Markom, ki Fellmaxe tudi prodaja ni do dogovora o sodelovanju na Sladkih6 v promociske  in testne namene, dobrodušno pa je prispeval še dvojne copate v nagradni sklad. Sam sem si jih tudi poskusil, a očitno prepozno. Po že pretečenem maratonu so bile noge preteške in z njimi sem prehodil samo en krog teč pač ni šlo.

Me pa je Marko pred parimi dnevi obvestil, da je dobil prave tekaške Fellmaxe, sem mu namreč omenil, da jih kupim definitivno spomladi,ko pridejo na tržišče. Pa jih je nekaj zrihtal že letos in ops pa so bile že moje.

Seveda ni bilo čakati do pomladi, da jih preizkusim.  Po tednu ni pavze od teka tako prvič prav zares preizkusim bosonoge copate. Že prvi stik z njimi ti daje prav božanski občutek, doma smo jih kar vsi po vrsti poskusili in bili smo enotnega mnenja, da je občutek zares božanski. Meni, ki imam zelo široko nogo mi je predvsem všeč, da so spredaj široki in tako tudi zelo udobni, sem rekel, da je občutek, kot da bi imel obute domače copate.

Skratka prvi pretečeni metri so minili v otipavanju kako bo le šlo - pa je šlo odlično. V trenutku sem se v njih počutil domačega, "sladki krogi" so kar minevali v občutku, da tečem bos, priznam pa, da še danes čutim podplate. A ne boleče, kar naprej se mi dozdeva, da me nekdo masira po njih in v resnici komaj čakam, da grem z njimi spet tečt.