Teden dni po Gardi so moje misli že zazrte naprej, v moj tretji maraton. Še lani, ko sva skupaj z mojo drago pretekla ljubljansko deset-ko in se celo smejala, se mi ni niti sanjalo, da bom naslednje leto stal na štartu maratona. Prvič za to, ker sem imel v sebi, še vedno nek podzavestni strah na podlagi mojega pred 15 leti prvega pretečenega maratona, drugič pa za to, ker mi ta dva kroga v Ljubljani nista nič kaj dišala.
Ampak sedaj je to že preteklost. Danes me ne eno ne druge ne moti več. Zakaj pa bi me? Saj veste vse je v glavi, še bolj pa sem prepričan, da je veliko tudi v srcu in branje Ultramaratonca me je v to še bolj prepričalo.
Sicer pa si kaj dosti časa za počitek in regeneracijo niti nisem vzel. Ponedeljek sem opravil regeneracijsko gobarjenje, potem pa počitek do četrtka. V četrtek sem opravil en krajši tekec, od danes naprej pa gre zares. Pa v bistvu v teh treh tednih ni moč kaj dosti postoriti. Glavno sem opravil čez poletje sedaj gre bolj za vzdrževanje forme. Torej med tednom dva krajša teka, čez vikend en daljši, najdaljši bo naslednji vikend v obliki polmaratona. In to naj bi bilo to!
Neke hude utrujenosti po samem maratonu torej ni bilo, zato se venomer sprašujem:"A sem ga res pretekel?". Pa vem da sem ga, občutki so tisti ki lahko govorijo in ti so bili in so še vedno enkratni. Vsekakor je to bil tek s srcem in z glavo, brez nekega zaganjanja, čisto po pameti in z užitkom. Se kar samo po sebi postavlja vprašanje če mi bo maraton uspelo še kdaj preteči s takim užitkom.
Ljubljanski bo že takšen, ki bo moral biti kot druga pesem.
Limit prvega kroga na 42 km je 2 uri in 15 minut.
V tem času sem vsekakor sposoben preteči polovičko, a kako naprej? A bo ostalo dovolj moči za drugega, naj tečem počasneje , naj izpuščam okrepčilne postaje oz. naj pijem kar med tekom, a nas bodo spustili v drugi krog tudi če bomo počasnejši...?
Vse to in še več se mota v moji glavi.
preprosto je:
OdgovoriIzbrišiprvi krog v limitu-se bo pač treba malo potruditi, potem pa greš lepo na izi kolikor bodo pač dopuščale moči. Pa enkrat za spremembo bi rad prebral, da si stiskal zobe in malo trpel:)
Ne greš na nedeljski izlet ampak na maraton:))
Inot ti je napisal točno to kar sem ti mislila napisati tudi sama. Sposoben si pretečti polovičko v tem času brez, da bi crknil zraven. Niti mučil se ne boš. Potem pa v drugem krogu (če bo potrebno) malo počasneje. Okrepčevalnic ne spuščaj - vzami pijačo in jo spij med hojo. Pa ne pozabi: vse je v glavi!
OdgovoriIzbriši...in v srcu! ;)
OdgovoriIzbrišiSicer pa vaju ne razumem. Zakaj pa ne bi mogel biti maraton en lep nedeljski izlet. Jaz sem si ga v gardi definitivno privoščil :)
Sicer pa mi sploh na ljublancu preostane kaj drugega kot, da se zaženem v prvi krog, sploh če je tisti limit mišljen bruto :( ?? , pa upam, da potem ne bom trpel :)))
Bova šla skupaj ;)
OdgovoriIzbrišiOk zmenjeno!! :)
OdgovoriIzbrišiTisti prvi krog bomo pa ja zmleli, potlej pa gremo uživat do konca :-)
OdgovoriIzbrišiSaj prvega bomo morali tako ali tako zmleti :)))
OdgovoriIzbrišiJa, jaz sem pod posebnim pritiskom javnosti , ha, ha, pardon sodelavcev, ker kar buljijo v tale moj maraton, kaj si mislijo večina ne pove, ampak, smejala se bova do ušes ko prideva skozi cilj, jeeeeee
OdgovoriIzbrišiČe ne drugega se bova delala,da se smejiva ;)
OdgovoriIzbrišiRajko, a kupiva maski ? :-)
OdgovoriIzbrišiNe, toliko se bom že špraro,da bo pristen ;)
OdgovoriIzbriši