Danes pa ste hitri!!

Priprave za Gardo gredo počasi k koncu, v bistvu me še čaka samo še pet treningov. Kakšnega daljšega ni več na sporedu, ta četrtek me še čaka 17 km,  potem pagre, vsaj kar se km tiče vse navzdol. Sicer pa je to opazil danes že brodar na brodu, ko je izrekel stavek iz naslova. Hotel je pač povedati,da sem hitro prišel nazaj!



V resnici sploh ni sem bil hiter, glede na razdaljo pač.  Po kalvariji iz prejšnje nedelje, sem se odločil, da današnjih 21 km naredim zelo počasi, tek za dušo bi lahko rekel.  Sicer sem imel  prvotno v planu, da bom to nedeljo poskušal podreti  moj rekord v Wildonu, a glava je prevladala nad srcem in odločitev je bila več kot na mestu. Bo rekord počakal na druge čase, tik pred maratonom se mi pač ne zdi smiselno divjati, čeprav sem še kakšen teden nazaj razmišljal precej drugače.

Prejšnjo nedeljo sem pač naredil vse to kar pač ne bi smel .  Klavrnemu koncu teka je pač botroval prehiter začetek in to sem si danes želel še kako popraviti, da ne naredim kakšne takšne neumnosti tudi na Gardi. V bistvu pa je šlo za občutek, občutek teči počasi. Tempo 7:00 in več me sploh ni motil, nisem pa nisem se dal in tako je bilo ves čas teka. Vem, da bi šlo lahko  hitreje, a glavni cilj Garde je še vedno, da pretečem v cilj z nasmeškom in če bom tekel tako kot danes, nasmešek ne bi smel biti pod vprašajem. V resnici se danes sploh ne počutim, da je za mano mali maraton, tako lahko je bilo vse skupaj, da mi je na koncu bilo prav smešno, saj čas je bil tudi smešen, a še vedno v tempu pod petimi urami.

Glede na to, da je na Gardi tudi zajček za pet ur sem se odločil, da se ga bom držal vsaj tam do 35 km potem pa bom videl kako in kaj. Divjati naprej kaj dosti takrat ne mislim, kaj bol počasen pa po vsej verjetnosti tudi ne bom, vsekakor pa se bom prilagajal danim razmeram, pa bo kar bo.

Sicer pa smo si v bližini starta rezervirali že pred časom apartma in to po celotedenskem iskanju, Italjani bi pač najraje oddali apartma za teden ali pa več, za par dni pa ti ga kar težko oddajo. Hotel bi se že dal dobiti, a apartma se nam je zdel  najbolj praktičen, predvsem zaradi priprave hrane, ki je pred maratonom še kako pomembna. V planu smo imeli,  da odpotujemo že v petek zjutraj.  Smo si pač hoteli še malo bolj ogledati severni del Gardskega jezera, pa tudi Verono smo imeli v mislih.

Pa se ni izšlo. Anino tekmovanje v logiki bi v petek še nekako skombinirali, saj imajo tekmovanje v šoli zjutraj, bi pač odpotovali malo kasneje, a sobotno državno tekmovanje v matematiki v Ljubljani pa nam je podrlo vse plane. Sicer sva najprej razmišljala z Marjetko, da bi v petek odpotovala sama, da bi si privoščila vikend za naju, ki si ga roko na srce že dolgo nisva,  a Ana se je tako veselila Garde ,da ji to preprosto nisva mogla storiti, pa tudi sicer sedaj ni najprimernejši čas za to. V  igri je bilo tudi, da bi se Ana odpovedala sobotnemu tekmovanju, a jaz nisem imel srca,da bi se odpovedala njenemu tekmovanju zaradi mojega. Tako je odločitev padla, da odpotujemo v Gardo soboto popoldan, po tekmovanju v Ljubljani, še pravi čas pridemo v Limone, da dvignemo številko in krenemo do apartmaja, kjer bomo praktično samo prespali, naslednje jutro pa kar zgodaj zjutraj krenili na štart.

In v resnici že komaj čakam na štart!!!