San Marino - Imola - Maranello

Po dogodivščinah Mirabilandije je bilo treba naprej.  Sicer smo najprej razmišljali,da bi še kakšen dan ostali na peščenih plažah, a misel na to, da bi se vozili domov v nedeljo, oz  bognedaj celo v  soboto nas je odgnala dalje.

Najprej do San Marina žepne državice, ki pa se nam ni zdela ravno žepna. Sam sem si jo predstavljal kot mestece na hribu, da pa obsega državica še kaj več kot ta hrib pa se mi ni sanjalo.  Skratka zapeljali smo se v drugo državo na našem potepanju. Že takoj se da opaziti,da tukaj ravno ni Italija, če ne drugače pa po Italijanski ambasadi in avtomobilskih tablicah.

Mestece na vrhu hriba me je v bistvu malo razočaralo.



Saj se ne da videti skorajda nič drugega kot trgovine. Naša najmlajša je bila seveda nad tem navdušena, jaz malo manj.  Kljub temu pa mesto ops državica ni zapustila negativnega vtisa, sprehajanje po vseh tistih ulicah  naredi vtis na človeka tako ali drugače.



Odločitev, da si ogledamo Imolo in Maranello je padla že doma. Če smo že v teh krajih bi bil skorajda greh, da ne obiščemo tako rekoč zibelke formule1. Če še kdo ne ve sem strastni navijač formule1. V resnici izgleda to tako, da odkar pomnim ne zamudim skorajda nobene dirke, če pa pride kaj vmes si jo definitivno posnamem in pogledam kasneje v večernih urah. Zadnje čase izgleda to tako,da v nedeljo zjutraj opravim dolgi tek, po kosilu se lepo vležem na kavč in zadremam ob hromenju motorjev, začetka in konca pa ponavadi le ne zamudim ;)

Sicer pa nisem nikoli navijal za moštva ampak izključno za voznike. In ravno v Imoli oz. na veliki nagradi San Marina se je smrtno ponesrečil Ayrton Senna , zame v takratnih časi veliki vzor vsaj kar se športa tiče. Brezkompromisni dirkač, ki je znal ušpičiti tudi kakšno krepko, a velik borec, ki je za ta šport živel z dušo in telesom.

--------------------------------------------------------------------------------------------------

Kljub temu, da na tej stezi ni dirke že od leta 2006 je  na tribuni, ki se imenuje po njem še vedno prisoten.



Sicer pa progo  obnavljajo saj naj bi bila v naslednjem letu tukaj  spet dirka, mi pa smo si privoščili sedeti na tribuni, kjer vstopnica v času dirke stane nerazumnih 500€ pa še kaj drobiža zraven.



Pod vtisom Imole se odpeljaljemo še do Maranella zibelke Ferrarija.



V tukajšeni tako imenovani Galeria Ferrari ki pa ni le muzej starih avtomobilov in dirkalnikov,



ampak je tudi muzej novih Ferrarijevih modelov,



se da videti še tudi Ferijeve druge športne avtomobile



pa tudi pokale, ki so jih dobili tako Ferrarijevi dirkači kot tudi tiste ki jih je dobil Ferrari kot konstruktor se da videti



Tako se je z obiskom Maranella   končalo naše potepanje po Italiji, čakala nas je "samo"  še pot domov. Vsekakor pa se s tem naša potepanja po Italiji niso končala, če ne prej bomo  spet tam čez dober mesec!