Tek, vreme, guarana, glasba in jaz

Prešinilo me je že v torek, ko sem se vlekel  celo pot na 10 km teku, ob branju prispevka pa sem se globoko zamislil. Bazni treningi so že daleč za nami jaz pa še kar naprej nekaj baziram, tempo nad 7:00 je postal kar stalnica. No ja saj moj program sicer ne zahteva kaj dosti hitrejšega, a tisti občutek, da ne bi šlo kaj dosti hitreje pač ni najboljši.

Tako se v petek opravim na predviden tempo tek.  Občutek, da zmorem tudi hitreje mi dobro dane, 3x3 km je praktično šlo z lahkoto in končno sem se po daljšem času vračal domov z izvrstnim občutkom, da zmorem še tudi kaj hitrejšega. Pa da se razumemo, saj temo 7:00 zna biti še kako prijeten, a s takšnim tempom pač ni napredka. Jaz pa  si želim napredovati in brez večjega vlaganja in truda pač tukaj ne gre. Maraton pač ni stvar ki bi jo naredil z levo roko, vsaj za enkrat ne!

S takšnimi občutki se torej podajam danes na 25 km dolgo pot, ki jo predvideva moj tekaški planer.  Vstajanje ob šestih zjutraj, lahek zajtrk s kruhom in marmelado, zraven pa obvezen zeleni čaj, tokrat brez mleka zato pa z krepko doze limone.  V tekaško torbo si nabašem vse potrebno za na pot in krenem. No ja, še prej popijem tisti čarobni zvarek, ki smo ga dobili v Radencih. Če sem ga že dobil , ga  je pač treba preizkusiti.

Na mp3-ju sem si naložil novo glasbo že med tednom, malo spremembe tudi na tem področju ne škodi, predvsem pa sem ga napolnil s takšnimi in podobnimi zadevami, pač glasba naše mladosti, pa še poskočna je. No ja saj se najde tudi kakšen novejši komad, a za tega sem moral pokukati kar na Anin računalnik, tam človek najde vse kar si želi,  ali pač tudi ne, kar se glasbe tiče seveda.

Vreme za tek je bilo odlično, temperatura ni presegala 19°C, pa še vmes me je trikrat opralo, tako sem pač bil premočen od zunaj in znotraj. Ampak vam rečem pravi užitek, sem ga bil vesel kot kašen otrok, še celo tek po lužicah sem si privoščil, brez škornjev seveda.

In tako smo  vreme, guarana, glasba in jaz krenili na pot. Vam povem kako je letelo. Predviden tempo naj ne bi danes presegel  7:01, a meni se je teklo. Teklo z užitkom brez muke kar letelo je, kilometri pa so se kar nabirali. Pri 10. km me prešine. A ti misliš danes res preteči "samo" 25 km?  Pa kaj dosti ne oklevam, in odločitev pade kar v trenutku, bom podaljšal kar do 30 km pa da vidimo kako bo šlo.  Meni pa se še kar leti in to brez muke brez vsakega problema, užitek je bil v vsakem koraku. Pijem kot je treba, vsakih 2, 5 km si privoščim požirek izotonične pijače, gel ki ga imam s seboj predvidevam vzeti na 15 km. A tam se še mi kar teče in teče, sploh se ne znam ustaviti in ko je počasi le treba obrniti proti domu na 18 km vzamem tudi ta gel, a očitno malce prepozno. Do 25 km namreč gre po maslu, naslednjih 5 km pa malce počasneje, a še vedno dovolj hitro da sem na koncu zadovoljen. A se mi v tistih 5.km dogajajo čudne stvari. Ko mislim, da ga šibam mi ura pove da sem počasen, ko mislim, da sem počasen ga šibam. Čisto sem nekako izgubil občutek za hitrost, pa tudi noge so postajale vedno težje, tempo se je seveda temu primerno zvišal, a ne tako da ne bi bil v celoti zadovoljen z današnjim tekom. Na cilj pri brodu pridem popolnoma premočen (je že brodarja skrbelo, da bom preveč moker :) ) a zadovoljen in srečen, da mi je uspel en zares kvaliteten trening, bi rekel kar eden najboljši, najkvalitetnejši zadnjih let.

Me pa begajo sedaj druge misli. Le kaj je vplivalo na današnji preskok v mojem tempu. Mogoče  idealno vreme (sem že ugotovil, da mi vročina nič kaj ne gode), mogoče ta čudežna guarana, ali na novo naložena glasba, ki me je ponesla v višave, ali pa enostavno moje misli in trdno odločenost, da napredka na sedanji način pač ni moč doseči.

30,10 km,  3:21:13, 6:41, 3113 Kcal, 18,4°C, plohe!

Avstrijskih30

Widget powered by EveryTrail: GPS Trail Maps