Saj ni res, pa je

Za dobro jutro me je na balkonu napadla osa (skoraj usred čela blesavog), nakar je podoben napad malo kasneje doživela še Ana. Rajko strokovno oceni, da bi lahko imeli kje kakšno osje gnezdo. Ja, seveda...  Ker zaradi rož nič ne vidimo, ose pa kar napadajo, se pametno spomni in gre dol, da pogleda od spodaj.  Aleluja! Imel je kaj videti:

Na spodnji strani deske, na kateri imamo naše kište z rožami, so si ose naredile pravi osir. Pa to ne morš verjet! Kak naj zdaj to dol spravimo?!

Krizni štab zaseda. Kličemo naokoli (brata, ki ima s tem v bajti že kar nekaj izkušenj) in poizvedujemo, kako se tega lotiti. Seveda je treba obvestiti tudi zgornje in spodnje sosede, da jih napadalne ose pri odstranjevanju ne bi presenetile. Akcija se pričenja. Najprej je treba odstraniti vsa korita z rožami. Na srečo jih ni več kot štiri, je pa hec, da mora Rajko po vsakem premiku pobegniti v sobo in počakati, da se divjakinje umirijo. Medtem ko se bolj in bolj bliža zadnjemu koritu, vlada v stanovanju že pravo obsedeno stanje. Babico in Ano naženemo v svoje sobe, "spešlejđent" Rajko pa obleče zaščitno opremo in se poda v boj.

Sama  dežuram pri vratih, z loparčkom za muhe v rokah, in čakam, da iz zasede napadem sovražnika, ki bi hotel prebiti bojne linije. Medtem moj pogumni bojevnik  v trenutku pograbi deske, na katerih je strašni osir in jih zaluča daleč preko ograje balkona v grmovje spodaj v parku. Uf, uspelo nam je! Sicer jih je še kar nekaj ostalo na balkonu, ena kamikaza pa je celo uspela zadati še zadnji udarec Rajku za spomin. No, ko se je čez nekaj časa vse skupaj malo umirilo, pa smo šli dol pogledat, da vidimo kako to zgleda bolj od blizu:

Uf...

Si lahko misliš kaj takega?!