Od joginga do maratona

Knjigo od joginga do maratona avtorja Jeffa Gallowaya sem bral že pred nekaj leti, a branje danes, se je pokazalo kot popolnoma nova vsebina v popolnoma novi luči. Verjetno sem jo takrat bral z čisto drugačnimi očmi oz. sem v knjigi prezrl bistvo same knjige. Sem pač bil takrat pametnejši od napotkov v knjigi in sem hotel pač nekaj po svoje in svoji pameti. Danes pa je vsekakor bistveno vplivala na spremembo mojega tekaškega režima.

V knjigi so predstavljeni vsi vidiki teka od treningov, tekmovanj, hrane, obutve in poškodb, skratka vse kar naj bi tekač vedel o teku in vse kar je povezano z njim. Pa ni namenjena samo maratoncem ampak tudi popolnim začetnikom.

Zame je zanimiv predvsem del kjer pisec obravnava program treninga, ki je zasnovan, da enkrat tedensko opravimo dolg tek, ostale tri do štirje teke pa je najbolje opraviti na krajših razdaljah. Sam sem se se v preteklosti na maraton pripravljal tako, da sem 6 dni v tednu pretekel 10 km razdaljo. O dolgih tekih ni bilo ne duha ne sluha, krajših tudi ni bilo, pravega počitka pa tudi ne. Povsem tem sploh ni bilo čudno, da sem ga pretekel s takšno muko. V knjigi so dobro obdelani programi teka tako za 10km, kot tudi za maraton. Malo sem edino pogrešal program treninga za vmesno postajo to je za mali 21 km maraton. A če vzamemo program za veliki maraton in daljše teke razpolovimo imamo program za mali maraton narejen. Sem pa prepričan, da se teh programov ni potrebno striktno držat, malo samoiniciativnosti je kar priporočljivo.

Pa še nekaj zanimivosti iz knjige:

• razvojen faze tekača: začetnik (prebije led), rekreativni tekač (vstopa v nov svet), tekmovalec (tekmovanja so glavna motivacija), atlet (doseči svoj maximum), pravi tekač (najpopolnejši od vseh faz)


• mišica potrebuje za obnovo 48 ur, pripravljene pa so opravljati delo, ki ste ga opravili v zadnjih 7-14. dnevih


• obremenitev+počitek=vzdržljivost


• za konstanten napredek je dovolj če tečete trikrat tedensko, za večji napredek štiri do pet krat tedensko,če trenirate pogosteje pa se zelo poveča možnost poškodb, napredek pa ni več tako drastičen

Sam sem predvsem tekač, ki se ne peham za rezultati, celo nasprotno več mi pomeni, da se med tekom umirim, sprostim, uživam, skratka važna je pot ne cilj. Zadnje čase je med nami to tako imenovan Zen tek. Uživajmo in tekajmo bi lahko rekli. In k temu je vsekakor pripomogla tudi ta knjiga!

Pa še misel iz nje:" Obstaja možnost, da tečete, dlje in bolje, kakor vam je to uspevalo do sedaj. V malem prstu imate skrit vir moči in volje in ko ta vir pride na dan, lahko z njegovo pomočjo tečete hitreje, hkrati pa bo tek postal zabavnejši."

Se vidimo na teku!!!