13. teden

13 je za nekatere nesrečna številka, a sam vsekakor ne dam nič na to. Je pa to zadnji teden vaj po The knjigi, sam imam do takrat še približno pet tednov. In zakaj 13. teden pri meni? Enostavno zato, ker vodim rekreativne tedne od takrat, ko sem letos pričel teči. Torej od novega leta dalje.

Za mene se je pričel 13. teden že v nedeljo popoldan. Na popoldansko odbojko nisva šla, zato je bila idealna prilika, da grem teč. Ob Muri je bilo prav prijetno, za nalogo pa sem imel osem ponovitev po tri minute. Prava mala malca. Tekel sem sproščeno, brez posebne obremenitve, kar se je na koncu poznalo tudi pri času. Je bil kar pet minut počasnejši od tistega deževnega. Skratka, užival sem, utrujenosti praktično ni bilo, tako da se včasih sploh sprašujem ali je to res to?!

V torek sem se že zjutraj veselil teka. Predvsem zato, ker sem preizkusil nove tekaške copate. Danes me je čakalo sedem ponovitev po pet minut. Začel sem nevede kar hitro. Po prvi ponovitvi sem imel pulz skoraj 159 in moram reči, da ga v bistvu sploh nisem čutil. Seveda sem potem namerno zmanjšal tempo, pa ne zato, ker bi se bal, da ne bi bil sposoben odteč predvidenega teka, ampak preprosto zato, ker se mi zdi smiselno, da v tej fazi tečem nekje med 140 in 150 utripov na minuto.

Na začetku teka sem imel probleme z desno peto. Zakaj, pojma nimam, ali je to bilo morda zaradi novih copat ali kaj, ne vem, vsekakor na koncu nisem več čutil bolečin. Sem pa se danes čisto zares zavedal, da sem očitno kar v dobri začetniški tekaški formi, saj sem zadnje vaje odtekel brez kakšne pretirane utrujenosti, oz. je sploh ni bilo. No, bomo videli, kako bo naslednjič, ko me čaka znamenita 10+1+20+15+1+10. Se že veselim!

Četrtek- dan za navedeno vajo. Psihično sem pripravljen na skoraj eno uro teka, sploh ne dvomim, da ne bi zmogel. A vaje nisem opravil. Ja, nisem jo opravil, opravil pa sem, bolje rečeno, sva opravila miren sproščen tek. Ja, moja draga ženka se je odločila, da bi šla teč z mano. Seveda sem bil vesel in sem zato predvideno vajo prestavil na petek. Skupaj sva šla teč k Muri. Tekla sva lepo v počasnem ritmu, nekako dve minuti teka in minuto hoje. Število ponovitev ni bilo važno, pretekla pa sva 4,4 km. Bil je tek brez naprezanja, pravi sproščen tek. Rečem lahko- samo še več takih.

Z petkom je prišel napovedan dan xyz. Torej čakala me je najtežja vaja do sedaj. 10+1+20+1+15+1+10 se že sliši dosti, kaj šele to preteč. No vsekakor sem začel spoštljivo in mi v prvih desetih minutah pulz ni presegel 140 udarcev/min. Pa naprej ni bilo več tako. Na koncu se je izkazalo, da je bil povprečni 148 udarcev/min, kar je pri taki količini teka zadovoljivo. Dvajsetminutni tek je minil kot da bi pihnil, minuto hoje pa tudi. Zato sem se spraševal čemu sploh služi ta minuta hoje? Zdi se mi da se vsekakor bolje sliši 10+1+20+1+15+1+10, kot pa teči eno uro. Po mojem je to bolj psihološki problem kot pa problem preteči eno uro v enem zamahu. No pa naj bo sem rekel in se držal predvidene vaje naprej, čeprav mi je bilo, da bi jo opravil kar v enem zamahu. Nadaljnjih petnajst minut je minilo še hitreje, pri zadnjih desetih minutah (no bilo je nekaj več) pa me je čakal zaključni sprint saj sem hotel vajo opraviti v manj kot eni uri.

In končni rezultat? 8,6 km sem pretekel pri povprečnem pulzu 148 udarcev/minuto v času 0:59:35, ravno toliko da sem ujel čas pod eno uro. To pomeni, da je bil povprečen čas nekaj manj kot 7 min/km. Bi rekel zadovoljivo. Za 10 km bi torej potreboval nekje uro in deset minut. To je sicer dvajset minut slabši čas od mojega osebnega rekorda, a se s tem več ne obremenjujem, tisto so bila druga leta, moja seveda in se ne da primerjat.

Ko pogledam naprej, me čakajo še same zanimive tekaške vaje. Komaj čakam!!