Ker že nekaj časa ne tečem, v Radencih pa sem tekmoval že na vseh razdaljah, 5,10,21 in 42 km, sem se tokrat odločil, da se preizkusim v Nordijski hoji, torej sem v mojo zbirko iz Maratona treh src dodal še 9 km.
Palce za Nordijsko hojo sem imel že kar nekaj časa, kaj resnega pa jih nisem uporabljal. Tako sem jih pred prireditvijo preizkusil dvakrat, za trening, nikakor pa mi ni bilo jasno kako so lani uspeli prehoditi 9.km progo v manj kot uri.
Pa sem kaj hitro ugotovil na štartu, ko je vodilna skupina potegnila naprej. V bistvu je to kombinacija teka in hoje, paziti le moraš,da imaš vedno eno nogo na tleh. Da pravilno izvajaš dvotaktni diagonalni korak so preverjali sodniki, tako na kolesu kot na progi. Trije rumeni kartoni pa si izločen.
Problemov s kartoni jaz seveda nisem imel, pa tudi drugače mi je šlo kar dobro, proga ob Muri pa je tudi lepa in raznolika. še celo eno vodno okrepčevalnico smo imeli, če bi bila še ena tudi nebi bilo nič narobe.
Se pa mi zdi,da je Nordiska hoja kljub temu,da jo na večini maratonov sploh ne organizirajo, malo zapostavljena, v ciljni ravnini so nas potisnili čisto na rob ceste, sicer ločeno od ostalih tekačev, od gledalcev pa ravno ne, tako da so se lahko le ti prosto sprehajali pa naši poti Končnega časa posebej za Nordijsko hojo tudi ni bilo na semaforju, tako, da na koncu sploh nisem vedel kateri čas sem dosegel...se vidi,da sem izven tekmovalne forme, ker sem na začetku pozabil vklopiti moj Garmin.
Kljub vsemu je to bila odlična preizkušnja, nekaj novega, tistega tekmovalnega duha, ko stojiš na štartu pred pokom pištole ni bilo, gneče pa tudi ne, kar pa je tudi pozitivno.
Vsekakor bo treba še ponovit.
Madonca, jaz tako hitro niti tečem ne! :)
OdgovoriIzbrišiSi siguren? Si poskusil? :)
OdgovoriIzbriši