Res nikoli več?

Danes je bil tisti dan, ko se mi je po dolgem času zaluštalo. Zaluštal se mi je spet tisti krog v katerem sam v preteklih letih doživel toliko lepega, nepozabnega. To je bilo moje vadišče in tekmovališče obenem. Vadišče izključno moje, tekmovališče odprto vsem, ki si so si ga zaželeli.

Zadnji dve leti pa ni bilo več tako, postalo je predvsem tekmovališče, vadišče pa praktično ne več. Spremenil se je v poligon za hojo, od letos dalje pa tudi tekmovališče več ne bo. Odločitev je sicer zorela kar nekaj zadnjih let, a letos je padla dokončna odločitev, da Sladkih6 več ne bo.

A vprašanje iz naslova ni namenjeno Sladkim6. Vprašanje se nanaša na moj tek. Vem, da nisem človek, ki bi obsedel na kavču, sem človek gibanja, pa naj bo to hoja, kolesarjenje ali kaj čisto drugega. A v srcu bom ostal za vedno tekač.

Tek mi je dal toliko lepega, nepozabnih doživetji, poznanstev čudovith ljudi, da ga je nemogoče pozabiti.

Zadnja leta sem ga zanemarjal, imel sem druge prioritete, išijas je dodal svoje in teka, kar naenkrat ni bilo več.

Ga res nikoli več ne bo?