Najprej do Treh Kraljev, kjer smo imeli pravo srečo, da smo bili zgodnji. Za nami so namreč zaprli cesto, ker je bila kolesarska rekreativna prireditev Vzpon na Tri Kralje.
Nas to ni motilo. Najprej smo se lepo sprehodili do Črnega jezera.
V resnici je barva bolj podobna Coca Coli, ali pa črnemu čaju, kakor vzameš.
Del poti od Črnega jezera do Osankarice
vodi, zaradi močvirnatega terena, po prav posebni poti.
Oznake so pa tudi prav posebne. Me je kar odneslo v vojaške dneve.
Za popestritev poti pa je poskrbela ta oznaka poti.
Seveda sva z Ano najprej vztrajala, da moramo slediti zvezdi. Potem pa sva ugotovila, da se vračamo nazaj proti Osankarici, a po drugi poti. Morala sva priznati, da je imela Marjetka prav. Tako, kot ponavadi. Malo naprej od zavajajoče table pa le najdemo tisto, ki nas je usmerila k spomeniku padlim borcem Pohorskega bataljona.
Prizorišče poslednjega boja Pohorskega bataljona, kljub oddaljenosti dogodka, človeka še vedno prevzame.
Nazaj grede se še sprehodimo po krožni učni poti.
Daljnogled,
tolkala,
in "prisluhni gozdu" so bili najbolj zanimivi.
Za konec pa še en skupni selfi. Tako izgleda, ko se ena pripravlja na fotografiranje, druga pa se spakuje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar