nedelja, 19. oktober 2014

Boj z išiasom

Kot sem že zapisal, najprej boleč križ nato bolečina iz ritnice v levi gleženj, ki onemogoča normalno hojo, sedenje. Nato cel kup tablet, ki vplivajo na psihofizično sposobnost, katere pa ne pomagajo kaj dosti, oz. samo blažijo bolečino. Ja to je išias. In ne znebiš se ga kar tako z levo roko.

Pomagala naj bi telovadba oz. vaje za moč, A v začetni fazi bolečin se vsaj pri meni ni pokazala za pametno idejo. Verjetno bi bilo potrebno bolj po pameti. V tej fazi ugotoviti ravno pravi prag bolečin je bila prava umetnost. Hoja dober km je bila včasih prava muka, spet drugič užitek in s telovadbo ni bilo nič drugače.

Tako mi ni preostalo drugega, kot, da po RTG-ju hrbtenice, ki je potrdila išias se zatečem k terapijam, še prej seveda k ortopedu. To pa pri nas seveda traja. Tako se po priporočilu odpravim do športnega maserja, ki me z sedmimi terapijami oz. masažami spravi tako daleč, da konec meseca avgusta le začnejo počasi popuščati bolečine. A še daleč do tega, da bi bilo bolje.

Vmes se prijavim tudi na pregled pri Mo-Gy zdravniku manualne medicine. Po pregledu ugotovi, da ni bojazni,da se to nebi dalo ozdraviti. Priporoča da po končani terapiji, telovadim, hodim na fitnes, plavam, teka pa seveda ne priporoča. Ampak kaj, kljub plačilu je treba počakati dober mesec, vmes pa naj bi počival in se izogibal hujšim obremenitvam.

In tako sem prejšnji teden naredil še zadnjo od petih terapij, ki so mi občutno izboljšala stanje, čisto odpravila pa še ne.

In ker se je Marjetki zaluštal tek, sem seveda šel zraven, že med terapijami. Če sem še prvič hodil, sem drugič že tekel zraven nje. In včeraj sem prišel tako daleč,da sem brez problemov pretekel 6 km in to brez bolečin. In danes še sprehod na Vranji Vrh. Tokrat ne bom rekel,da sem bil čisto brez bolečin, a očitno sem na pravi poti.

Sedaj pa bo potrebno čisto zares začeti pridno telovaditi. Mogoče mi celo uspe zmanjšati tudi ta žlauh okoli trebuha. No če pa smo že pri teži.  Delni paleo oz. znižanje OH-jev v prehrani še kako deluje. teža se je ustalila na cca. 94 kg in že nekaj časa je tako. Za kaj več pa bo očitno potrebno več migati.

Na terapije preko zdravstva pa sem naročen v začetku februarja, Pa še podpisati sem moral, da se strinjam z daljšim rokom kot štiri mesece, kolikor naj bi bila normalna čakalna doba. Ni kaj za dodat.


1 komentar:

  1. Čisto nič ti nisem fouš.

    Ampak 94 je pa super! Čestitke! Jaz se svojega centa nikakor ne uspem rešiti. :)

    OdgovoriIzbriši