Odločitev, da gremo ponovno v Umag, je padla že kar pred nekaj časa, predvsem tiste neskončne sprehajalne poti, bližina in kar ugodna cena so nas spet pripeljale v apartmaje, kjer smo prebivali že pred petimi leti.
Tokrat smo se odločili za obnovljene. Če imajo novo fasado in popleskane stene, pa se lahko tudi vprašamo, če se temu sploh lahko reče obnovljeno. Najprej smo dobili odličen apartma za poletne mesece, v popolni senci namreč, ki smo ga potem zamenjali za malo bolj sončnega, kateri je imel vsaj kakšno urco popoldanskega sonca. Sicer pa nas je prvi dan kar zeblo in še dobro, da smo že vedeli, da je potrebno imeti kakšen kalorifer zraven. Naslednji dnevi pa so nam bili pisani na kožo, sončni in topli, s čudovitimi sončnimi zahodi.
Sicer pa smo se veliko potepali in spoznavali kraje, v katere še naše noge niso zašle.
Grožnjan, čudovito mestece, v katerem je čutiti utrip starinskega mesteca, brez nepotrebnih in zame odvečnih trgovin.
Pravo nasprotje pa najdemo v Motovunu. Že pri parkiranju naletimo na razliko, plačilo parkirnine namreč, kar pa me v bistvu ne moti. Bolj me motijo vse tiste trgovine, z razno raznimi kramami... Kaj hočemo, turizem pač.
Kraška jama Baredine. Čudovita jama, v katero se je treba spustiti po 250 stopnicah, seveda pa je treba priti tudi navzgor. Jama premore tudi človeške ribice (a ni bilo nekoč rečeno, da je človeška ribica samo v Postojnski jami?) in odličnega vodiča, ki si je vzel čas in povedal marsikaj zanimivega tudi na duhovit način. Celo sneženega moža smo srečali, kar se vidi na spodnji fotografiji.
Ko se nismo potepali po okoliških krajih, smo ob večerih igrali vse tiste družabne igrice, ki jim doma posvečamo premalo časa, čez dan pa tekli, igrali košarko, se šli tudi nordijsko hojo (evo Aleš, zato palice ;) ), samo kopali se nismo :)
Za zaključek teh čudovitih dni, se na poti domov nismo odločili za soline, ampak smo si raje ogledali Piran. Čudovito mesto z obzidjem, v katerem sam še nisem bil. Nisem vedel, da znajo naša primorska mesta biti tudi tako lepa.
Krasno. Še posebej sem se raznežil ob sliki, katero je Marjetka objavila na FB...Savudrija - Bašanija. Komaj čakam konec julija. Mimogrede...zadnja slika...''Čakajoč Godota'' morda :)
OdgovoriIzbrišiClassix, ma ne, čakajoč na "pivo" ;)
OdgovoriIzbrišiIstra je res lepa, tud jaz sem že velikokrat bil tod okoli, spolh pa je najlepša spomladi ali pa pozno v jeseni, ko ni več za mene kar odvečne vročine.
OdgovoriIzbrišiSpet je šlo za las, kaj?
OdgovoriIzbrišiJah, enkrat se pa bomo srečali, ni hudir! :)
Tudi sama sem bila že navdušena nad Grožnjanom. Da pa si v prvo spoznaval Piran, ti pa kar ne bi verjela. Zgleda, da je res vse mogoče;)
OdgovoriIzbrišiJa in res je, naše prvomajske destinacije se znajo slej kot prej prekriti.
Helena še so "skriti" kotički v katere ni stopila moja noga :)
OdgovoriIzbrišiSe pa strinjam, da si bomo enkrat ob prvomajskih praznikih nenamerno stopili na prste ;)