Na polovici poti

Z današnjim tekom je za mano natančno polovica poti, polovica 16 tedenskega programa ali drugače povedano še 8 (OSEM) tednov je do dogodka leta oz. drugega polovice leta in če odštejem zadnje tri tedne ko  se količina teka zmanjšuje je še pred menoj pet tednov trdega treninga.

Treninga, ko bodo v ospredju predvsem dolgi teki čez vikend, med tednom pa nekaj krajši, če je temu sploh moč reči krajši. Predvsem pa osem tednov volje, odrekanja in dejstva, da me doma razumejo, da mi stojijo ob strani, da razumejo, da včasih pač ni moč doma vse postoriti, da vedo da imajo moji treningi in počitek včasih prednost pred drugimi dejavnostmi. V bistvu sem jim zelo hvaležen, brez njih ne bi bilo mojih uspehov!!

Sicer pa dvomov ali bom pretekel maraton več ni.  Pretekel ga bom in to z nasmehom na ustnicah,  definitivno.   Pa boste rekli  le zakaj sem tako prepričan? Iz preprostega znanega Zdravkotovega stavka vse je v glavi, sem dodal še preprosto dejstvo, da je tudi vse v srcu. Pa saj smo e-kipa srčnih, a se včasih kar premalo zavedamo svojega slogana, mar ne?

Če si človek nečesa srčno želi potem ni ovir na poti uspeha. V to sem prepričan in če sem opravil srčno s  Šentiljsko potjo z nasmehom na ustnicah,  potem na  Gardi ne more biti kaj drugače. Jasno je,  da bo čas drugotnega pomena, a  neke okvire sem si vseeno naredil - v glavi, a srce bo tisto ki bo vodilo mojo pot.

Sicer pa če pogledam nazaj sem v teh zadnjih osmih tednih opravil nekaj več kot 350 km. Zgodnje vstajanje ob vikendih, pozno popoldanski-večerni teki, ko je od službe včasih minila komaj ura ali dve vse to in še kaj več  je zaznamovalo zadnjih osem tednov. So bili teki ko mi je šlo kot namazano, ko sem letel na krilih, ko je bilo videti vse tako enostavno in tako lahko in dnevi ko nikakor ni šlo,  ko je bil prvi in zadnji kilometer ena sama muka. A nikoli se nisem vdal. Trmasto sem vztrajal, vedoč, da so ravno takšni teki gonilo napredka.  In če kdaj,  lahko definitivno sedaj rečem, da napredujem in to čuti tako moja glava kot srce, pa še noge bi lahko rekle kakšno raven, no pa tudi moji kg ;)

Grem naprej. Komaj čakam naslednjih osem tednov! :)