No, v resnici se je začelo že ponoči, ko je pričelo deževati in grmeti. Je Marjetka še zvečer rekla, da bi pospravili stvari, ki smo jih imeli zunaj, jaz pa da je brezveze, ker dežja tako ali tako ne bo, kot ponavadi ;). In ko je začel padati, sva oba v trenutku skočila iz šotora in pričela z reševanjem naše mobilne kuhinje, ki se je v trenutku znašla pod streho, v šotoru seveda. Nič ni pomagalo moje izgovarjanje v stilu kaj bi bilo, če bi bilo..., sedaj pa mi resnično nobeden od domačih ne bo več nič verjel, vsaj kar se vremena tiče :( .
Jutro pa kristalno čisto in toplo in nič ni kazalo na to, da bi se zvečer še kaj dogajalo. Pa se je. V poznem popoldnevu se je v trenutku pooblačilo in začeli so hoditi čudni oblaki po nebu.
Tako smo ob 19. uri bili že vsi v šotoru, pa ne za dolgo. Je začelo tako grmet in bliskat, in to vedno bližje, da smo raje pobegnili kar v avto. V resnici sem bil preglasovan s 3:1, da gremo v avto. ;)
V resnici je zelo vlivalo, ne znam povedati kako, a v kratkem času je padlo ogromno dežja. Kamp je dobesedno zalilo, vse poti so bile v vodi, veter je začel podirati tudi slabo pritrjene stvari, no naše so ostale na svojih mestih, sosedove luči pa so šle k vragu, dobesedno je vso konstrukcijo, ki jo je imel, podrlo. Vmes je šla celo toča. Sploh nisem vedel, da obstaja toča tudi na morju, ampak očitno sem se motil. Kot ponavadi pač ;) V dobri uri je bilo vse mimo in drugo jutro je bilo spet vse drugače, ne duha ne sluha o kakšnem neurju.
In prišel je čas potepanja po otoku!
Ni komentarjev:
Objavite komentar