Na jug

Kot je pri nas že nekaj zadnjih let v navadi, si privoščimo prvi del dopusta takoj po koncu šolskih dni, pravzaprav še kakšen teden kasneje zaradi  delovnih obveznosti boljše polovice.

Ponavadi si kampe najprej ogledamo že  na internetu.  Od lani nam je tako ostal še dolg,  Biograd  namreč.  In tako smo se v zgodnjem petkovem jutru odpravili. Vožnja brez gneče je kar hitro minevala in kmalu po predoru Sv. Rok  se odločimo, da odidemo na Pag. Potnici na zadnjih sedežih sta sicer nekaj protestirali, a smo vseeno rekli da gremo pogledat.  Smo kakšno leto nazaj že bili  tam na izletu med prvomajskimi počitnicami,  pa Pag na nas ni naredil nič kaj pozitivnega vtisa. Sami kamni in nič drugega smo rekli, tu pa si res ne bi želeli preživeti dopusta, a da je na drugi strani otoka čisto drugače,  nismo niti približno sanjali, dokler se pač nismo prepričali na prvi pogled.



In tako se lepo pripeljemo do kampa Šimuni. Prvi prostor, ki smo ga našli, je bil sicer rezerviran, z drugim pa ni bilo problema in postavljanje šotora se je začelo.



Je pa to bilo v bistvu po nekaj letih kar velik dosežek, saj smo ponavadi capljali od kampa do kampa in iskali primeren prostor. Našli smo torej parcelo z vodo in elektriko, ki tako ali tako spada v ceno. Je pa bila finta, da elektrika ravno ni bila na parceli, kabel ki sem ga imel zraven pa je bil seveda prekratek in tako nam ni preostalo drugega,  kot da smo se po popoldanskem kopanju odpravili v Novaljo, da se opremimo z malo daljšim kablom, obenem pa smo tam naleteli še na prijetno prireditev, na kateri so izbirali najboljši sir, ovco in čipko paškega otoka.



S poslušanjem dalmatinske klape na prireditvenem prostoru se je vsaj za dva člana odprave končal več kot odličen dan- začetek dopusta.



In začelo se je lenuharjenje...