Ob Kolpi in Krki

Po Borških 10.000 smo imeli v planu, da se naužijemo sonca ob enem izmed kampov ob mejni reki Kolpi. A napoved vremena za ponedeljek ni bila obetajoča. Zato smo se že doma odločili, da s kampiranjem ne bo nič, dan pa bomo izkoristili za izlet za nosom.

Po dobro prespani noči in obilnem zajtrku pri Wegovih, smo se odpravili. Gostiteljem še enkrat zares hvala! Zares čudoviti dan so nam pripravili, a mi smo morali kljub temu počasi oditi novim dogodivščinam na pot.

Najprej nas je pot zanesla do Kočevsekga Roga, oz. do Baze 20, partizanskega skrivališča, katerega sovražniki nikoli niso našli.

Pol kilometrska pešpot je samevala, mi pa smo ugibali, kakšna gneče bi bila tukaj pred desetletjem in več. Tudi napis Kočevski Rog nam je dal misliti, tukaj se ja nahajajo medvedi. Ojoj, mi pa tako sami! No prestali smo in še z večjim užitkom nadaljevali svojo pot.

Kolpa. Tukaj nekje se na kolesu poti naš vremenski prijatelj Fredek. Pokličem ga iz kampa Vinica, a ugotoviva, da smo se zgrešili za en dan. Sami pa ugotovimo, da je kempiranje ob morju vsekakor dosti boljša izbira. Dan ali dva bi se sicer že dalo zdržat ob čudoviti reki, za kaj več pa bi bila potrebna kakšna dobra družba in tako smo odšli dalje.

Pot nas je nesla naprej do Otočca, kjer ugotavljamo, da nas stara mesta in gradovi ne pustijo ravnodušne.Tako zanimivi in skrivnostni so vedno znova in znova...

... čeprav nad Kostanjevico na Krki nismo bili preveč navdušeni. Verjetno nismo bili ravno na pravem mestu ob pravem času. Vsekakor je lepo mestece na otočku kljub temu vredno ogleda.

 

 

 

In tako smo se odpeljali dalje. No, to pa je že druga zgodba!

Galerija slik