Včerajšnji in današnji dan sta bila namenjena teku. Včeraj zjutraj preprosto zato, ker bi po programu moral teči predvčerajšnjim, a se je delo na parceli tako zavleklo, da sem sklenil, da bom predviden program odtekel drugi dan zjutraj.
Današnji tek pa je bil pozno popoldan. Mati se odloči, da gre zraven, Ana naju spremlja na kolesu. Mene čaka 10 km teka, skupaj pa odtečeva prvih 2,2 km. Čisto turistično, počasni pogovorni tempo. Potem nadaljujem sam. Gre mi kot po maslu, brez vsakih problemov. Očitno počasi postajam pripravljen za Radence. Mimogrede sem se že elektronsko prijavil za 10 km tek.
So pa mi ob teku misli kar letele v daljavo. Kaj če bi se mogoče še letos poskusil na malem maratonu? 21 km teka na ljubljanskem maratonu bi bilo kar pravšnjih, se mi zdi. To si mislim in se kar stresem. "Ja, pa kaj se greš?!" se streznim. Pa saj to ni kar tako, malo več vaj bi bilo potrebnih, pa več truda, pa še marsikaj... Sicer pa je do takrat še kar nekaj časa. Sedaj moram najprej vaditi za 10 km, pol bomo pa še videli. Če pogledam čisto realno, se mi zdi, da bi bil pravšnji čas za mali maraton šele drugo leto!
Aha! Zdaj te pa mamo! O 21-tki že razmišljaš, opala!
OdgovoriIzbrišiIn kje se bo končalo? Transamerica? :)
Ma ne to so samo sanje, še daleč do uresničitve, če se bom sploh odloči. Saj pravim, da sem se kar ustrašil same misli o maratona.
OdgovoriIzbrišiSem pa danes bil v knjižnici pa mi je kar same v roke padla knjiga od joginga do maratona :(