14.teden

Pričel se je ponovno že v nedeljo. Tako lep dan, pa še moji dragi je bilo za teč, tako, da se ni bilo teško odločit in it teč. Nedeljske odbojke se kar že nekaj časa nisva udeliežila, zadnje čase jo je zamenjal kar tek. Skupaj tečeva v počasnem tempu, triminutni tek z minuto hoje. Ena dolžina proge ob Muri je kar šla, drugo sva večinoma prehodla. Zato se odločim, da opravim mojo naslednjo vajo. Kasneje se izkaže, da bi moral teč štikrat deset minut jaz pa sem tekel osem krat pet minut. Pa nič ne de. Tekel sem okoli ribnika ob pomoči moje drage, ki me je čakala na klopci ob ribniku. Seveda sem se moral izkazati, tako da sem predvideno vajo opravil tako kot je treba. No ja, kaneje sem ugotovil, da je bil en krog premalo :( . Sem pa med tekom ugotovil, da je šteje ponovitev čisto brez veze. Namesto štetja lahko na uri uporabljam vmesne čase in tako štetje odpade, saj se pri vmesnem času izpiše tudi kateri po vrsti je!!!

Ponedeljek popoldan gre Marjetka teč sama. Uspelo ji je preteči v celoti eno dolžino proge ob Muri. Vesel sem njenega dosežka!!Tekaška mrzlica se kar širi!

V torek me je čakalo 4x10 minut teka z minuto hoje. Odšel sem že navsezgodaj, takoj ko sta moji dve odšli v šolo, torej nekaj po sedmi uri zjutraj. Bil sem besen zaradi pudinga in to upravičeno, mogoče moja rekakcija ni bila na mestu, a včasih človeka razočarajo in razjezijo tudi tako imenovane malenkosti, katere se kdaj drugič lahko izkažejo, da to ravno niso. Želim si čimrej oditi teč, da se moja jeza razkadi.

S tekom sem pričel brez ogrevanja kar pred blokom, mimo šole k ribniku in že sem ob Muri. Iz nje se dvigujejo jutranje meglice in sonce tudi vzhaja. Brez odštevanaj, preštevanja samo jaz in moje misli so v sožitju z okolico, tečem. Mir je v moji duši. In tako počasi kot se dvigujejo meglice iznad Mure tudi moj bes mineva. Tečem po zastavljenem programu, brez problemov. Ves prepoten pridem domov in pod tušom operem iz sebe že zadnjo mero jeze. Mirno grem novemu dnevu napoti!