Jutranji tek

Narava moje službe je da delam dve izmeni. Jutranjo in popoldansko izmeno. To pa pomeni, da kar se teka tiče  ga moram opraviti v dopoldanskih urah. Najraje to storim kar zjutraj, ko vstanem. V glavnem ima jutranji tek tudi svoj čar. Sploh poleti, ko je zrak še hladen in svež, po kakšni nočni nevihti, pa je sploh sanjski, takrat je zrak napolnjen z osvežujočim ozonom.

Torej ta teden sem imel popoldansko izmeno. Z tekom sem pričel v torek in sicer je bil na vrsti 2 min tek z minuto hoje, 10 ponovitev. Po dolgem času sem šel teč ob Muri. Prav prijetno je. Pred dvema letoma je ob poplavi Mure reka prinesla  na sprehajalno pot pravo rečno mivko. Tako se ponekod da teči kot po preprogi. Pravi balzam za noge. Pa takšen  tek je tudi pravi balzam za dušo, zaradi reke in narave mislim. Tek je minil brez vsakih problemov. Mala malica.

Četrtek je bil dež. Ni mi padlo na pamet ,da bi uporabil katerega iz izgovorov da ne bi šel teč, v dežju. Edina razlika od torka je bila ta, da nisem šel ob Muri, ker je malo premokro oz. preveč blatno, tako sem šel teči okoli Sladkega Vrh. Lep krogec imam tukaj okoli. Točno 1,1 km ima. Tek je minil brez problemov, sicer sem bil moker od znotraj in od zunaj, a zadovoljen, da sem ga opravil kljub dežju.

In danes. V službi pri malici me je prešinilo, prihajajoči vikend bo zapolnjen z nešteto stvarmi. Jutri navsezgodaj zjutraj moram biti pri Petru (svaku) da greva po železo in začneva delati klop in mizo za na parcelo (ja pa še stojalo za vremensko hiško naju čaka), popoldan k mami rezati brajde, zvečer se bova z Marjetko razvajala in odšla po dolgem času v kino. Nedelja dopoldan bo na razpolaga vsaj malo v tem vikendu za družino, zgodaj dopoldan pa bo že treba šibati na srečanje. Torej enostavno ne bo časa za tekanje. In ker je ravno danes petek, ko ponavadi v službi prej končamo (zaradi narave dela), je postalo edino logično da tretji tek v tem tednu opravim danes.

In sem šel. Pa saj je po The knjigi to peti teden, in Dr. Wega pravi, da je to sprostilni teden. Torej ga bom opravil z levo roko (beri nogo). Pridem domov in oznanim, da še grem teč, ker drugače čez vikend nebom imel časa. Preoblečem se in že skoraj grem, ko se spomnim, da moram pogledati koliko moram danes od teči. Ali je na vrsti dvominutni ali triminutni tek z minuto hoje?? Pogledam v računalnik in me skoraj kap. Kaj  osem ponovitev 5 minutnega teka. Ojej. Marjetka reče ooo skoraj eno uro. Najraje bi rekel eh tako dolgo pa po službi res ne bom šel teč. A ne rečem, Ja kaki bumbar pa bi te bil če bi se sedaj slekel in šel sedet pred računalnik. In grem saj bo, nekako že. Pričnem teč prvih pet minut. Zraven razmišljam, kako je lahko peti teden sprostilni, če je tako dolg tek v njem. Kasneje doma pogruntam, da to ni več peti teden ampak prvi tek v šestem tednu. Kako se mi je to zgodilo ne vem, a očitno sem nekje prehiteval. Tečem in tečem. Počasi se ne zaletavam, teče po občutku. Že v torek mi je odpovedala baterija na senzorju za merjenje srčnega utripa. Kupil pa jo seveda še nisem. In ravno danes bi jo najbolj potreboval. Kaj če tečem prehitro si mislim, bolje bi bilo počakati s tem tekom na takrat, ko si bom lahko meril pulz. Drugače mi bo srce ven vrglo. In mi ga ni.Torej mi ne preostane drugega kot, da tečem naprej.

Pri tretji ponovitvi me začne zbadati v mečni mišici. O fino bom kar končal in šel domov. Saj vem za to so krive teniske. Te Nikice imam še od leta 1995 in sem jih striktno uporabljal samo za tek.Ojej saj ne morem verjeti, da jih imam tako dolgo. In so kar vzdržale a res bo počasi potrebno nabaviti nove. In dokler ne nabavim novih... ja nič bom s temi tekel naprej, in sem tekel.

Ob koncu četrte ponovitve pogledam na uri in opazim, da sem samo za kakšno slabo minuto hitrejši kot če bi tekel po programu 3+1. Pa si pravim, brez veze kaj če bi tekel ker po tri minute. Zakaj se matram sedaj s petimi če pa je skoraj isto z tremi minutami. Ja ja to je, tekel bom preostali čas 3+1 je tako isto. In tečem dalje... petič pet minut. Takrat mi kapne, ja madona pa saj iščem same izgovore, kako bi nehal, tečem pa kljub temu. Sicer se nekoliko matram, a kljub temu gre. Ja kako pa boš pretekel 10 km, pa nek cilj si si zadal da boš tudi še kdaj pretekel 21 km, Ja kako pa to pol misliš. In ves od sramu ( beri švica) zardim in teče naprej sedmič pet minut. Potem pa...

Začnem teči sedmič pet minut in me nek čuden zvok v želodcu opozori, da nekaj ni v redu. Ojoj na stranišče bi moral. In to ne na malo potrebo... Madona mogoče je minilo premalo časa od zadnje zaužite hrane (hmm slabe dve uri), mogoče sem spil pred tekom preveč tekočine (dva decilitra jabolčne vode). Ne vem ampak meni postaj počasi sila. In ne grem. Pretekel še bom teh zadnjih pet minut pa tudi če se kje po poti pos... (samo ne vem kje bi se če pa so povsod okoli bloki ) In sem zdržal. Pretekel sem 8x 5 minut z minuto hoje. Juhej bil sem tako vesel, da sem kar pozabil, da bi moral na stranišče. Po končanem teku sem se še obrnil, da se tako kot ponavadi razhodim in razmigam, potem pa me želodec spomni. Joj pol pa je postala sil, hitro domov. In olajšanje. Tako potil se že dolgo nisem na stranišču. Švic je kar tekel po meni!!!

In potem kot ponavadi osvežilni tuš. Še prej pa obvezno, vsaj za mene večerno britje. In britje po teku je pravi užitek. Tako prepoten imam tako mehko kožico, da britvica kar sama drsi po obrazu. Samo ne vem zakaj ravno takrat, ko se jaz tuširam po teku, pri naši koči ravno sušimo perilo v sušilnem stroju. Že tako teče iz mene, tako pa...

V glavnem preživel in opravil tekaški teden kot je treba. Če odštejem nekaj manjših nevšečnosti, je bil opravljen kot je treba in že se veselim naslednjega. Joj nisem pa pogledal kaj me čaka. Pa nič nede, vse je v glavi. In če rečem, da bom, torej sem in bom!!!