Zadeva se vleče že kar nekaj časa, začela pa sva jo v bistvu na VremeDnevniku (katerega sem odprl, preden sem začel pisati tukaj), nadaljuje pa se kar naprej, pri skoraj vsakem soočanju različnih pogledov na forumu in še kje.
In kaj sredina sploh je?? Matematično naj bi bila nekakšno povprečje najmanj dveh vrednosti. Naj bi bilo število, ki je nekje vmes. In o tem govorimo, biti vedno nekje vmes, ne biti ne na eni, ne na drugi strani.
Ko govorimo o življenju in človeku, o dejanjih in mislih, je včasih zelo enostavno biti nekje vmes. Biti vmes pomeni razumeti sočloveka, sprejemati kompromise in v končni fazi reagirati tako, da se ne zameriš ne eni, ne drugi strani. Ampak to so stvari, ki so včasih zelo težavne, za katere je potrebno veliko truda in energije, veliko zavesti in potrditve, da delaš tako prav.
Ampak vedno ni mogoče biti v sredini. Velikokrat se v življenju dogaja, da se moraš odločiti za eno ali drugo stvar, ker preprosto ni sredine, ni nekaj vmes. Odločiti se za točno določeno stvar in ne se zameriti ne eni in ne drugi strani. A to sploh gre? Ali se je možno zavzeti za eno stran in to tako, da ne bo nasprotna stran prizadeta? Takrat bi bila najlažja rešitev sredina, a je velikokrat žal ni! In kaj naredimo takrat? Pustimo vse skupaj vnemar, ali pa se spopademo in odločimo, ne glede na posledice? In kaj šele takrat, ko se moramo odločiti, ko ne moremo odločitve prenašati na kasnejši čas! Takrat se moramo odločiti. Odločiti tako, kot se NAM zdi, da je prav, ne glede na to, kaj drugi mislijo, kaj drugi razmišljajo in kaj si drugi mislijo o nas. In pri tem naletimo na dodatno težavo. Kaj si drugi mislijo o nas?
Sem spadam med tiste, kateri velikokrat razumejo sočloveka, znam se globoko poglobiti v njega, se postaviti na njegovo mesto in tako lažje razumeti njega in njegova dejanja. A vendar vedno ni tako. Pride čas, ko še sebe ne morem razumeti, ko svoja dejanja ne razumem, ko se sam obračam v iskanju samega sebe.
No, saj si že prav blizu... Saj tudi jaz pravim, da so odločitve nekaj drugega. Tam res ne moreš biti na sredini. Ampak globoko v sebi pa si lahko Nekje vmes, na sredini, a ne? Realni svet je realni svet, brez odločitev ne moreš, tudi čez cesto ne. V svojem svetu pa sem lahko kjer pač hočem biti. Težko pa je potem združevati oba svetova, saj moraš svoje odločitve kar naprej usklajevati s svojim notranjim stanjem. Je*a...
OdgovoriIzbrišiSaj nikoli nisem rekel, da se nisva razumela. Včasih se še preveč dobro razumeva...
OdgovoriIzbrišiS tem tvojim postom sva prav blizu... Kot si rekel v življenju marsikdaj ne moreš biti v sredini, globoko v sebi, pa si lahko nekje vmes. V realnem svetu ne gre, v svojem svetu pa vsekakor!! Zato pa:
"Življenje ni hoja osamljenega posameznika, temveč je vzpon v navezi. Življenje je prepletanje rok, ki se stezajo, ki prijemajo, je izmenjava pogledov, besed, smehljajev, klicev, krikov, ki tkejo trdne vezi med ljudmi"
sestra Emmanuelle