Pa saj je bilo že kar nekaj časa jasno, samoumevno. Šentiljski poti se pri naših izzivih pač ne bomo mogli izogniti in tako je nastala ideja, da jo osvojimo tudi mi v družinski varianti, seveda tudi z našimi najmlajšimi, dokler jim je še za hodit z nami. Pa da bo jasno v več delih seveda, kot izgleda bodo trije najbolj idealni.
Seveda pa osvajanje prvega dela ni potekalo brez težav. Večkrat smo iz takšnih ali drugačnih razlogov srečanje prelagali, na koncu nam pa je skorajda zagodlo (V)vreme. Če bi (V)vreme poslušali, bi lepo čepeli doma in se jokali nad lepim vremenom. Pa nam vremenjakom tako ali tako nihče več nič ne verjame in kot zanalašč se je tudi vreme izkazalo za idealnega.
Smo pa po poti čutili posledice deževnih prejšnjih dni, blato skorajda do kolen je bil naš spremljevalec, da o mlakah sploh ne govorimo.
Kaj več so tako ali tako že napisali drugi, a sam naj dodam le tole. Do sedaj sem po Šentiljski poti več ali manj samo divjal in tako spregledal marsikaj zanimivega, tako že komaj čakam da ponovno nadaljuejmo pot!
Pa še nekaj fotk
Nikoli si nisem mislila, da nekje na Sladkem Vrhu živi družina, ki bo imela toliko vpliva na moje življenje.
OdgovoriIzbrišiNe samo, da tečemo prek že podrtih dreves, sedaj že družno hodimo in dlje kot pridemo, boljše volje smo.
Vam je že kdo povedal, da razširjate čudne klice nove dobe? No, po Sladkih šest in MCI.,II. in III. je diagnoza potrjena: neozdravljivi migoljubci ste!
In meni je bilo, da bi kar tam obležal za nekaj dni.
OdgovoriIzbrišiŠe dobro, da imaš nas, da kdaj tudi kaj vidiš, kaj? :)
OdgovoriIzbrišiJa, res, zakaj je bil tako kratek dan???
Po pravici povedano tudi mi ne bi bili to kar smo brez vas!!!!
OdgovoriIzbriši[...] Zeleno « Mura Challenge III, Šentiljska pot 1. del [...]
OdgovoriIzbriši