Pogled nazaj

Pride čas ko je potrebno pogledati tudi nazaj. Človek pač mora včasih narediti tudi obračun s samim seboj. Sam nisem tip ki bi kaj dosti dal na pogled nazaj bolj verjamem v to kar je sedaj, iz preteklosti pa se poskušam samo kaj nučiti kako gledati naprej.

 

Pa sem v teh dneh napravil obračun in pogledal malo nazaj. Sicer sem to že nekaj časa odlašal, a nekako nisem uspel. Na plano sem potegnil moj zaprašen star zvezek, kjer sem si zapisoval moje večletne "športne podvige". Nekaj lukenj je sicer ostalo verjetno preprosto za to, ker ni bilo omembe vredne dejavnosti, a večino podatkov pa je le bilo na razpolago.

 

Najprej me je presenetilo, da sem se začel poditi po Stržunskem gozdu in mariborskih ulicah in cestah sedaj že davnega leta 1992, to pomeni pred 15. leti. Hmmm pa nič nismo proslavljali. Očitno sem nevede proslavljal kar sam, darilo pa je prišlo kar samo od sebe. Ponovno sem pričel teč in to tako intenzivno, da sem opravi najdaljšo kilometrino odkar tečem. Druga stvar pa je, da je vmes velika praznina (sicer mi manjkajo podatki v zadnjih letih za kolo, sem jih imel na računalniku... ) in ravno to daje misliti v naprej.

 

Kako nadaljevati je vprašanje? Stvari potekajo s takšno ne sluteno hitrostjo, da se kar bojim pogleda naprej. Kar bojim se ko pogledam, da sem že sedaj v zimskem obdobju opravil kar z malim maratonom pa še to hribovskim. Se postavlja vprašanje ali ni to malo preveč, ali pretiravam, ali pa je to enostavno sedaj stanje očitno moje dobre pripravljenosti. Ampak če je to že sedaj, kaj pa bo šele tokom leta, se že tudi Piskec sprašuje. Očitno je njega strah, mene pa tudi malo.

Ne bi rad pretiraval , ne bi rad da bi prišlo tako daleč, da ne bi videl ciljev pred seboj in bog ne daj, da mi pride vse vrh glave in vržem tekaške copate ponovno v kot. Najti sedaj pravo mero je ključno vprašanje. Očitno teki do malega maratona niso več vprašanje. Z njimi se lahko in znam spoprijeti. Kaj pa dalje? Ali hitrost ali nadaljevati z daljšimi dolžinami. Nekako se mi tehtnica nagiba k hitrosti, čeprav neznansko uživam v zen tekih. Če se bom odločil za hitrost pomeni več vlaganja truda in s tem povezanim naporom, če pa odločim za daljše razdalje pa brez truda tudi ne bo šlo. Hm, pa tako lepo je včasih sedeti na kavču!!

Sicer pa je še čas za odločitev, sedaj je čas baze!