Visoka greda

Po spomladanskem približku visoke grede je bil že čas, da naredimo tudi visoko gredo. lesa je bilo na razpolago od strehe še kar nekaj,

in tako sem jo zbil skupaj,

tokrat po veje za podlago nisem iskal v gozdu, ampak sem jih kar uporabil od jesenskega rezanja grmovnic

dodal kartone ter žagovino, da se je vse skupaj malo posedlo

potem pa v gozdu našel pravi zaklad. Razpadajoča drevesa, še celo primeren štor sem našel.

Da pa se je greda koliko toliko napolnila je bilo potrebo pripeljati kar nekaj samokolnic, na začetku sem imel celo občutek,da jo ne bom nikoli napolnil

ampak po nekaj popoldnevih mi je le uspelo in tako je prišlo na vrsto listje

zatem še slama

za zaključek pa še zemlja, katera je ostala od izkopa pod visoko gredo.

ker pa se je z letošnjo lepo jesenjo podaljšal tudi čas zadnje košnje, sem na vrh dodal še travo in s tem zaključil. 

Sem pa se kar čudil podatku, da sem letos kosil manj kot lani, no ja, res pa je, da lani skorajda ni bilo nič kaj dosti za kosit.

Sem pa za zaključek sezone, bol za hec kot zares naredil listnik, čez dobre dve leti naj bi iz tega nastala kvalitetna zemlja. Pa da vidimo.

Znova vrt, tokrat malo drugače

Glede na to, da po planiranju okoli hiše ni ostalo niti V-ja od vrta, čeprav so se neki obrisi le videli, ga je bilo treba narediti čisto na novo.

Seveda je bila prva dilema, kakšen vrt? Visoke grede, klasičen vrt, ali kaj čisto drugega? Vsekakor bi bile visoke grede odlična alternativa, a kaj, ko bi morali materiala zbirati že jeseni, jeseni pa niti razmišljali nismo o vrtu. Pa saj tudi sedaj spomladi nismo imeli nekega materiala na voljo. Tako je padla odločitev, da naredimo imitacijo visoke grede, na malo nižji način.

Les smo nabavili v bližnji žagi, smrekovega. Glede na kvaliteto lesa, smo se odločili,da ga primerno zaščitimo. Za impregnacijo nismo hoteli uporabiti barve na bazi topil, zato smo se odločili za  olje na bazi naravnih rastlinskih olj.

Sledilo je sestavljanje okvirja in dodatne zaščite lesa s čepasto folijo, ki nam je ostala od gradnje.

Potem je sledil tisti najbolj mukotrpni del. Izkop. Odlično zemljo, ki je ostala od prejšnjega vrta, bi bilo greh pustiti spodaj. 

Glede na moj križ, se je tukaj Marjetka več kot izkazala, je praktično tričetrt izkopa naredila kar sama.

Potem je sledilo iskanje vej v bližnjem gozdu. No v resnici ni bilo kaj iskati, sem pobral vse tisto kar sem sam ob jesenskem obrezovanju grmovnic odnesel v gozd. 

Nato smo dodali listje in kartone, kateri naj bi privabljali črve, ki izboljšujejo tla. Sledila je slama, ki smo jo našli v gozdu, od kod in zakaj pojma nimamo, a za naš vrt je je bilo ravno prav, pa še tako prav prhneti je že začela.

Nato pa ponovno lopato v roke in vso izkopano zemljo nazaj na gredo, vmes pa še domači kompost.

Tako, pa ga imamo.

Po Božičku je prišel še Dedek Mraz

Čakali smo ga dobre tri mesece in dočakali. Prinesel nam je en kup papirjev...

Prvi prispevek na blogu je bil TALE. In od takrat je minilo kar nekaj časa. V tem času se je dogajalo marsikaj, a očitno se počasi vračamo k začetku. Odločitev je dozorevala kar nekaj časa, dokončno pa smo se letos le odločili. Zidali bomo.

Najprej je bilo treba seveda imeti načrt, ki jih dobiš na tone. Tiste tipske namreč. Pa ne, da nam nekateri niso bili všeč, daleč od tega. A nobeden od njih ni bil takšen, da bi rekli to je to. Ali je bila hiša prevelika za našo tričlansko družino, ali pa premajhna. Veliko vlogo je pri odločitvi imel tudi teren. Nagib terena pač zahteva zidanje kleti in temu se nikakor ni bilo moč izogniti. Odločili smo se, da si bomo idejno zasnovo kar sami narisali.

Najprej iskanje primernega programa za risanje. Veliko smo si pomagali s Floorplanner-jem, kasneje tudi s Sweet Home. Oba odlična programa, z njima lahko komot postaneš arhitekt. Bili so dnevi, ko smo cele ure sedeli pri računalniku. Risali, spreminjali, pa spet spreminjali... skratka, bilo je neskončno variant. Na koncu pa je nastalo tole. Pritlična hiša brez mansarde s kletjo, ki bo delno izkoriščena tudi v stanovanjske namene.

V vmesnem času smo začeli iskati tudi primernega projektanta, ki bo vse to vrgel na papir. Neke pametne informacije za koga se odločiti, ravno nismo imeli. Tako smo se odločili za človeka, ki je pokazal interes, si tudi ogledal parcelo, tako da je tudi lažje razumel kaj hočemo. Za sodelovanje z njim smo se odločili v začetku meseca septembra. Naš načrt iz njegove strani je bil sprejet skorajda v celoti, nekaj malega sprememb je bilo ampak nič drastičnega. Očitno smo dobro opravili naše delo.

Najprej je bilo potrebno pridobiti geodetski posnetek gradbene parcele in geološko mnenje. Vmes smo s projektantom še usklajevali razne podrobnosti, projektantu pa smo tudi zaupali, da v našem imenu pridobi vsa potrebna dovoljenja od upravljavcev komunalne infrastrukture (Elektro, Telekom, Mariborski Vodovod, Nigrad...) In vse te papirje smo dobili včeraj. Jutri pa se začne naše skakanje od občine, do upravne enote z namenom, da pridobimo gradbeno dovoljenje. V tem času pa bo naš  projektant idejno zasnovo vrgel na papir v obliki načrta, ki ga bodo zidarji vzeli v roke, ko bomo začeli zidati. Še prej pa bo potrebno najti mojstre, ki bodo vse to spremenili v hišo, ki smo si jo zamislili.  Do pomladi imamo čas.

Končno vrata

Najprej je bil projekt projekt ograja.  Nato pa so bila potrebna še slaba tri leta za ideje, planiranje,načrtovanje in končno izvedbo.



Sicer pa sem imel železo za vrata "že" zgodaj spomladi, svak Peter mi jih je zavaril slabe tri tedne nazaj, predvčerajšnjim pa sem jih končno le postavil. Sem hiter kaj? :)

Mura Challenge, peta ponovitev

Peta?? Ja, človek kar ne more verjet in kot se spodobi za okroglo obletnico, smo letos obnovili tisto prvo. Dobrih 4 km teka ob Muri. Tokrat smo bili v razširjeni postavi in kot je videti smo dobili novega člana pri športnem delu naših druženj. Štart je bil takšen kot se za Srčne spodobi, nabit z energijo.

Tokrat smo celo izkoristili klopce ob poti, če si jih že pri prvi ponovitvi nismo, no ja, nismo upali ;)

Sicer pa je bil Leander gonilna sila, ja, na mladih svet stoji.  Ga je šibal kar naprej, pa malo desno, pa malo levo, pa šprint, pa pogledi nazaj, zakaj toliko zaostajamo ;)

No, skratka do polovičke na obratu smo le nekako prišli, še skupna fotka nam je uspela v prvem poskusu

Potem je bilo treba počasi nazaj, ciljni šprinti pa so tako ali tako že standardni. Je pač treba pokazati, da je to za nas mala malica in da bi zmogli še veliko več :)

Šele kasneje smo ugotovili, da bi zmogli še veliko več, pet minut slabši čas kot pri prvi ponovitvi pač pove vse. Ni čudno, da je Leander šibal naprej, če pa so bili tastari tako počasni.

Potem je sledil piknik. In potem je sledilo poslabšanje vremena. Še predno vržem prvi čevapčič na žar je pričelo deževat. No fino, saj smo navajeni ekstremov, a to predvsem pri športnem delu naših druženj, pri zabavnem programu pa ravno ne. Pa je bilo vseeno veselo.

Nekaj časa smo na parceli še vztrajali, oblečeni kot eskimi,

potem pa je postajalo vedno bolj hladno in ni nam preostalo drugega, kot da smo se lepo spokali in šli še k nam domov in končali ob čaju. Ojej!!

Enkrat nekoč

Še pred štirinajstimi dnevi smo nosili bunde, danes pa je praktično vse drugače. Na naši parceli, no ja, tudi na sosedovih so danes hrumele kosilnice.

Enkrat nekoč pa bomo samo sedeli ob pivu

Projekt OGRAJA

Vsem srnicam in srnjačkom, ki so si, na poti mimo naše parcele, običajno privoščili prigrizek v obliki  radiča, fižola, blitve...,  in ne nazadnje tudi  hibiskusov, sporočam, da bo v kratkem  njihova samopostrežna restavracija prenehala z obratovanjem. Projekt Ograja se je namreč pričel.

Da pa nas pri delu slučajno ne bi nadlegovala kakšna inšpekcija, smo na vidno mesto izobesili tudi uradnega izvajalca:

Vse v skladu s predpisi!

Delo je potekalo po načrtu, mojstri so bili natančni (no, vsaj trudili so se biti), tako da tudi "oko sokolovo" ni imelo večjih pripomb na izvedbo.

Pričakujemo, da se bo projekt zaključil v tednu ali dveh (ali treh) in da bomo uradno otvoritev, oz. zatvoritev, lahko izvedli še pred koncem vinotoka.

Imamo vodovod

Ja res je, na parceli imamo vodovod , no ja bolje rečeno ob parceli. Sami se še nismo priklopili, ker jo zaenkrat ne potrebujemo. Ko pa bomo, če sploh bomo vodo potrebovali jo imamo čisto ob parceli.

Ampak ne vem kaj so vodovodarji študirali , če so sploh kaj, vod so nam postavili skorajda sredi parcele. Grrrrrrrrrrrrr!!!!!!!!!!

Drugi teden pa elektrika!

Črtice

Tole fotko sem naredil predvčerajšnjim, ko sem dodal novo črtico na seznam. A veste, kaj pomenijo te črtice?

Aja, pa nagrado bi radi imeli? Ja seveda nagrada je ekskluzivna. Zmagovalec dobi točno to kar ta črtica pomeni!

Naš vrt

Ob nakupu parcele je imeti vrt bilo kar samoumevno. Imeti svoj pridelek na svoji zemljici, kaj še hočeš lepšega. Saj nismo šli v nekakšno intenzivno kmetijstvo, a kakšna solatka, paradižnik, korenček, peteršiljček pa bučke vedno prav pridejo.  Pa domače je le domače.

Tako je lansko prvo leto "kmetovanja" bilo kar uspešno. Razen korenčka smo imeli praktično vse sadove narave, katere smo si zaželeli oz. posadili (no ja na koncu so nam srne "samo" pojedle radič). Narava nas je tako kar bujno obdarila.

Letos pa nam nič ne gre prav od rok. Bujne jagode ki smo jih lani jedli kot za stavo letos praktično  sploh ni bilo, celo nasprotno posušile so se, tako da nimamo niti ene samcate jagode za drugo leto. Korenčka kakor lani tudi ni, blitva ki nas je lani obilno obdarila letos komaj imenujemo blitva. Fižol so nam pojedle srne, ostanke sicer pobiramo a to ni to, solate praktično nismo imeli, še zimsko ki smo jo posadili v jeseni,  spomladi ni bilo. Tako polovico našega vrta sameva in v resnici že razmišljava, da bova jeseni naredila samo eno gredo...

Kaj je z letošnjim paradižnikom tudi ne vema, ali je to obilica deževja ali kaj drugega, pojma nimama v glavnem na veliko gnije v nasprotju z lanskim letom, ko ni bilo omembe vredne gnilobe.

No pa da ne bo izgledalo samo kot jamranje, buče pa imamo, buče. In to toliko, da jih še sosedom dajemo, pa tudi mi jih v raznih oblikah radi jemo.

                                                                                                                                                           

Na koncu pa še naš domači šopek. Prav prijetno nam krasi dnevno sobo, da o vonju sploh ne govorimo!

 

Dan pred...

je pred našimi očmi štorklja pojedla krta

 

so ptički pričeli delati gnezdo

in se je prevrnila cisterna z vodo.

 

Postavitev robnikov

V boju proti blatu v naši vrtni uti sem se danes ponovno šel zidarja. Tako sedaj pa nam voda in blato ne bi smela več priti v našo utico.

Krtin pa se kar ne moremo znebiti, vedno več jih je

Sadovi narave

Današnjo prekrasno dopoldne, nas je klic narave vodil po gobe in in kostanj. Kje smo bili vam ne povemo, saj pravi gobar ne razkrije svojih skritih kotičkov, povem pa samo eno skrivnost gobarjenja. Vedno ko najdeš in pobereš gobo takoj in to zares takoj pospravi nož. Če ga namreč držiš v roki v pričakovanju, da se ti bo prikazala naslednja žrtev nimaš šans da bi jo našel :)

Našlo smo kar nekaj zanimivih gob je pa o tej temi že nekaj letos rekla tudi Hana. v glavnem juhica je bila odlična.

Kostanje pa smo si privoščili popoldan za poslastico in to letos prvič.

Krti

Se že naprej opravičujem Krtinčanom posebno pa našim prijateljem iz Krtine. A tako najprej ne bo šlo več. Krti so začeli resno ogrožati našo parcelo. Očitno so se resno spravili nad nas. Pod našo parcelo majo več kot očitno cele rove. Ali delajo avtocesto na naši parceli ali celo galaktično cesto ne vem a tako več ne gre naprej.

Pa berem:
Krt je v vrtu je koristna žival in nadloga obenem. Krt uniči veliko škodljivih živali v tleh (bramor, ogrci,…). Težava je, da medtem, ko išče škodljivce rije po tleh in zemljo izriva navzgor. Na gredicah, trati in med zelenjavo se pojavijo krtine. Pogosto se tudi zgodi, da se v opuščene rove krta naseli voluhar, ki pa lahko povzroči v vrtu veliko škodo.

Preganjanje krta se lotimo na njemu prijazen način. Najprimerneje je, da v tla zakopljemo prazne steklenice. Vrat steklenice naj bo nad zemljo. Ob najmanjšem vetrcu bodo steklenice žvižgale, kar bo krta motilo in se bo prej ko slej odselil.

 

Krtu manj prijazno je, če uporabite dimne patrone. Uporabite takšne, ki proizvedejo manj plina, da ne boste majhnega črnega kožuščkarja umorili, temveč le pregnali.

Krta lahko prežene z vrta ali ujame domača mačka ali pa podlasica. Krtov rov odpremo, da ga mačka ali podlasica lažje ujame.

Če tudi to ne uspe, potem vam preostane le, da v njegov rov napravite luknjo in pri njej čakate. Ko jo bo prišel zapreti, ga lahko ujamete, le dovolj spretni morate biti.

Naša obiskovalka Diana predlaga, da v krtovo luknjo vržemo ribo iz pločevinke in zasujemo. Krt ima zelo občutljiv voh in neprijetni vonj po ribi ga bo pregnal.

(Vir:04.10.2002 - SLONEP )

Torej najprej se jih bomo lotili na prijazni način, potem pa...

Priprave na pomlad

Že dva dni kopljemo, sadimo in presajamo. Tulipani, narcise, grmički, plezalke, krizanteme...

Delamo in delamo, a vidne spremembe ni. Upajmo, da bodo spomladi vidni sadovi našega dela v jeseni, tudi prav.

Nagradno vprašanje, kaj je v samokolnici?

 Nagrada (ki naj ostane skrivnost) bo poslana po pošti ;)

 

Kje je naša solata?

Kar čez noč je izginila naša solata. Radiča ni več, pa tako lepe štručke so že bile, niti enega samcatega radiča ni več. Očitno je nekomu zelo teknila :( . Pa ja se ne bomo spet šli nove vojne?!

Petelinčki so zapeli

Dokončno je naš petelinček našel svoje mesto na naši strehici, pa še vrti se, jupi!!

Vojna

Začelo se je že v jesensko zimskem času, nadaljuje pa se kar naprej. Dobro, do sedaj saj niso delali škode, danes pa...

Prejšnji mesec smo si pripravili po celi širini cvetlično gredo. Navozili svežo zemljo jo ogradili z opeko, presejali tulipane in narcise, ki so bile na tem mestu že posejane, ter tako pripravili zemljo za jesensko saditev rož oz. čebulic. Očitno pa je krtom zelo všeč naša zemljica. Dobro so jo zrahljali in to celo tako, da se je po včerajšnjem deževju del cvetlične grede kar usedel in jo odnesel dol po škarpi. Zdaj pa imam tega dosti. Vojna krtom.

In tako sem šel lepo kupiti zemljo za rože s katero sem zapolnil luknjo. In tako je vojna končana. Do naslednjič. Kaj pa naj drugega naredimo?