ponedeljek, 21. maj 2012

Maraton Radenci, tokrat dva kroga

Prvič sem tukaj tekel davnega leta 1993 in kar pomnim razmere niso bile nikoli idealne, vsaj zame ne. Vročina pač ni moj prijatelj. V bistvu pa se v teh dneh sprašujem zakaj pa ne? Nekaj očitno delam narobe, ampak to je že druga zgodba...

In prav zaradi vročine sem vedno odlašal, letos pa sem se predvsem zaradi Biela odločil, da poskusim. Pa je poškodba kolena naredila dvom. Dva ali en krog? Treninga ni bilo več pravega, večino počivanje, koleno pa praktično pard dni prej ni več bolel, kar me je navdajalo z zelo dobrim občutkom.. Tako sem se odločil za dva kroga, ob morebitnih težavah, pa brez slabe vesti zavijem v cilj.

Tako sem začel zelo počasi, v okvirju končnega rezultata petih ur. Začetna dva kilometra sicer kar prehitro, potem pa sem zategnil ročno zavoro, predvsem zaradi kolena. Hotel sem ga čuvati. Pijem na vsaki okrepčevalnici. Nakazovalo se je, da le ne bo tako ugodno vreme, kot je najprej kazala napoved. Kozarec izotonika, kozarec vode in to na vsaki postaji. Radota srečam na mostu čez Muro, malce za njim še Samota, kmalu za tem me za en krog še prehiti zmagovalec Kosovel Mitja. Takrat spoznam ,da sem res počasen, tega pač nisem pričakoval. Pa nič ne de. Koleno je zdržalo prvi krog, nekih problemov pa tudi nisem imel, čeprav je Rado kasneje rekel, da me tako ubogega še ni videl. Ja očitno je bilo nekaj na tem. Obrat po prvem krogu, pa je nekaj posebnega. Pravi užitek je bilo zaviti v drugi krog. Družba TF navijačev fenomenalna, Marjetka me po svojem odtečenem 10. km teku čaka s flaško vode v roki in ker jo odklonim najprej misli, da bom zaključil, potem pa le ugotovi, da se podajam v drugi krog.



Potem se je začelo. Najprej tisti občutek, da bo vroče. Pri tistem malem klančku navzdol čez most prvič začutim koleno. Ojej,  tukaj se bom torej vračati? Kakšen kilometer kasneje o bolečini bi bilo več ne duha ne sluha. Super! Potem naletim na vodno postajo, kjer je pijača že topla. Kar jezen sem postal, mislim, da sem jim celo zabrusil, kako lahko imajo tako toplo pijačo. Pa na srečo naprej ni bilo tako, ampak že ta misel,da  bo pijaća v drugem krogu pretopla me pač ni navdajala z nekim navdušenjem.

Tako mi je nekako šlo do 30 km.  Potem je začelo štrajkati koleno. Najprej tista pekoča bolečina na desni strani kolena. Do konca me je bolela že cela noga, kaj noga koleno spredaj, koleno na levi strani, potem že gleženj, pa boki...očitno posledica nekega nenaravnega stopnja, da bi oblažil bolečino. Potem se je oglasil še želodec. Kot, da bi mi kaj obležalo. Tak nek čudno neprijeten občutek je bil. Tako se nekako vlačim do cilja in to predvsem po zaslugi, da je glava še vedno na svojem mestu.  Vsaj nekaj.

Proti cilju spet bučno navijanje TF-jevcev, ter končno cilj v katerem stoji Marjetka z fotoaparatom. Kljub vsemu v cilj z nasmehom, samo nasmeh je bil bolj grenak.



Pa tako ni bilo še vsega konec. Ponovila se je tista zgodba izpred nekaj let. Samo v malo hujši obliki.. Kar nekaj časa sem odležal v avtu, ki je na srečo bil v senci, da sem vsaj malo prišel k sebi. Moje telo je totalno odpovedalo. Moram priznat res čuden občutek. Šele čez kakšne pol ure mi je le bolje. Čeprav najprej nisem hotel nič slišati o hrani, le pojem en čvapčič, ki jih prinese Marjetka, še dva potem spravim vase. Kar odleglo mi je, ko sem se začel počutiti bolje. Pizza pri Agati je potem že prav sedla, pa še norčije so bile na vrsti ;) Fotka sicer ni najbolje uspela.



Zanimivo pri vsem tem je, da se mi to vedno dogaja ob vročih dnevih. Nikoli ko je hladno. Če samo pogledam lanskoletne Grosuplje. Kljub pretečenim 100 km, nisem imel nikakršnih problemov, pa tudi vročine ni bilo. Tek na Vrbskem jezeru dve leti nazaj, strahovita vročina, 21 km podobne težave, kot v Radencih nekaj let nazaj na 21km. Logarska lani 75 km, vročina, a mi uspe brez podobnih težav, Balaton letos tudi.  Zdaj pa bodi pameten...

Tako,sedaj me čaka zaslužen počitek, ki sem ga sicer planiral po Bielu. A letos pač Biela  ne bo. Tekel bom seveda še naprej, odpovedal pa se bom vsaj za nekaj časa dolgim tekom, kolo v kleti pa me tudi že čaka :)

GPS zapis

5 komentarjev:

  1. Čestitke Rajko!

    Zdržal pa si do konca! Norc. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Bicikl torej. Kaj boš na duo ali kar na triatlone prešaltal. Muro imaš blizu. Hecam se...čestitke Rajko in uspešno regeneracijo ti želim

    OdgovoriIzbriši
  3. Aleš, saj sem napisal, da glava ni odpovedala. ;)

    Matjaž v resnici sem najprej iz teka na becikel prešaltal, potem pa spet nazaj na tek. Trialon pa je moja dolgoletna želja...

    OdgovoriIzbriši
  4. Vsak, ki gre v Radencih dva kroga si zasluži vse čestitke. Jaz sem se še pri tem enem najedla zarečenega kruha :) BRAVO!!!

    OdgovoriIzbriši
  5. Nana saj sem vedel, da ti bo uspelo in ne boš odstopila, tako da je tokrat bil zarečen kruh očitno zelo slasten ;)

    OdgovoriIzbriši