Preprosto nisem zmogla več prenašati težkega bremena, ki ste mi ga naložili s prejetjem majice ekipe srčnih...
Dolgo se je že kuhalo v moji glavi, spoprijeti sem se namreč morala s celo vrsto ovir, (nekatere so tam not že od samega otroštva) ki sem si jih postavila in so v tem času zrasle silno visoko. Tako visoko, da že skoraj nisem več videla čez...
Bog ve, da je bil tek daleč največja ovira na poti do mojega poklica, da sem izpit iz atletike opravila le zaradi tega, ker mi je profesor razumevajoče pogledal skozi prste, ko je bilo treba doseči določene norme. "No, saj ne boš tekmovala z učenci, lahko pa jih vseeno še kaj naučiš" je bil njegov komentar. Hja, tako hudo je bilo. In Rešpekt je ostal. Pa izgovor zaradi astme je tudi bil vedno pri roki... In sem tako čisto lepo funkcionirala brez te vrste rekreacije. Sicer se mi je to malo poznalo pri kakšnem hribolazenju, kje drugje pa niti ne.
No, potem pa se je zgodilo, kar se v takih primerih pač rado zgodi, da sem padla med neke tekaške "norce". Od tu naprej pa je itak že vse znano :)
In ja, 26. 10. 2008, bom tekla z vami na ljubljanski desetki!!!
Kolk sem pa jaz vesel!
OdgovoriIzbrišiKak sn šele jaz!
OdgovoriIzbrišiMati, ti si čist nora!
OdgovoriIzbrišiJuhej!
Ja "klub norcev" se kar širi, se pa sprašujem kam vse to vodi! ;)
OdgovoriIzbrišiRun, Forest, run!
OdgovoriIzbrišiA vidiš, kako zelo smo te veseli. Že zaradi tega boš lažje tekla. Pa če sem se spravila jaz k teku, ki 20+ let nisem migala, ni hudir da nas ne boš vse prehitela.
OdgovoriIzbrišiTo se mi zdi res fajn odločitev! Uživej! :)
OdgovoriIzbrišiMa kaki prehitela, si hecna?! Jaz bom glih tolko, da sem zraven. Ne pozabi, da sva bila jaz in tek še do pred kratkim dva zelo različna pojma.
OdgovoriIzbriši