Moj prvi

Pa sem ga le dočakal, pokal namreč. Danes se je na obrobju Kalvarije odvijal že 3. tek na štenge. Odlična prireditev, na žalost pa kot je že navada za toti-Maribor zelo slabo obiskana. In na ta račun sem seveda več kot zasluženo dobil pokal za osvojeno zadnje mesto. To pač pomeni , so rekli podeljevalci pokalov, da sem vseakakor boljši kot tisti ki niso prišli. Pa še prav imajo!

 

 

--------------------------------------------------------------------------------------

 

Sicer pa se to bila prva moja tekma na kateri sem razmišljal o odstopu. Ja če se sliši še tako čudno čisto res. Ko sem začel drugi krog so me namreč v tisti strmini začeli v mečah dajati krči in to tako močno, da sem že bi blizu tega da rečem, klinc gleda vse skupaj. Potem pa pomislim, na vse tiste TF ultramaratonce, ki so doživljali na svojih tekmah vse kaj hujšega in tako so bili krči kar pozabljeni, pa je šlo praktično do ciljnega šprinta (beri šteng). Tam pa si tako ali tako nisem predstavljal, kaj drugega kot hojo. V zadnji tretjini pa gromozansko navijanje sotekmovalcev, spodbujanje od spredaj in od zadaj in kaj drugega potem ostane kot, da še na koncu dam vse od sebe, čeprav bi v tisti strmini brez njih šel definitivno počasneje.

 

Da se ve zakaj se gre:

 -------------------------------------------------------------------------------------

Fotke pa nimam nobene, so pa TF-jevci toliko fotografirali, da bo še kaj za videt tukaj!