sobota, 16. februar 2008

Motivacija

Včasih v življenju naredimo nemogoče. Še tisto, kar se nam je zdelo pred nekaj časa nemogoče lahko še kako postane mogoče. A se najdejo med nami tudi takšni, kateri znajo pojesti tudi kaj zarečenega kruha. Tako nemogoče stvari postajajo tudi mogoče, še več ko ugotovimo, da smo presegli samega sebe, sploh ne razumemo kako smo lahko tako dolgo trmasto vztrajali in niti poskusili nismo. Kdor ne poskusi niti ne ve kaj zamuja, ne ve kaj bi lahko dosegel v življenju, izpušča del nedoživetega in del samega sebe.

A včasih človek potrebuje za spremembe tudi kaj motivacije. Motivacije v čisto različnih oblikah. Za nekatere je za motivacijo dovolj kišta piva, za nekatere je dovolj, natančno izdelan program in cilj katerega želi doseči za nekatere pa preprosto druženje in srčno veselje ob doseganju skupnih uspehov.

In vse to bi lahko veljalo za e-kipo srčnih (žal Karmen še lep čas ne bo med nami). Beseda da besedo in to ne prvič in skupni letošnji cilj je lahko kaj hitro med nami! Skupaj letos preteči Ljubljanski maraton se zdi še kako nemogoče. Ali pa se motim?

6 komentarjev:

  1. Jej, jej, za cilj še ne vem dobro... ampak majčke so pa kul! ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. A zdaj pa ti že kišta piva ni dovolj ???

    Ja majice pa moramo imeti do teka trojk, seveda tekaške!!!

    OdgovoriIzbriši
  3. Ej... Kaka pa je to inflacija pri vas, kaj??? Lansko leto sem dobil kišto za 4km. Zdaj pa zračunaj! :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Ja to je bilo lani, ko si sam sebe prepričeval, da nisi za tek, dan danes je pač drugače :)

    OdgovoriIzbriši
  5. Zame žal nemogoče, poškodba je prav nemarna. Če bom začela tečt okoli prvega maja, bom morda pripravljena za polovičko. Še bolj pa razmišljam realno o izboljšavi časa na desetki. Ampak najprej moram spet začet:-(

    OdgovoriIzbriši
  6. Karmen seveda razumemo. Kot si rekla, za tek SV. Barbare pa boš že sigurno pripravljena, kot treba! :)

    OdgovoriIzbriši