Ni dneva brez hoje

Najprej je bilo treba preklopiti v glavi, preklopiti, da je lahko hoja dober nadomestek teku, sploh če zaradi zdravstvenih težav še ne moreš teč. Hoja dva tri krat na teden se je pokazala, kot nezadostna, vsaj v količini, katero sem bil trenutno sposoben prehoditi brez težav. Tako je padla ideja o vsakodnevni hoji. Zadal sem si, da pri tem ne šteje hoja, katero tako ali drugače opravim čez dan zaradi različnih opravkov. Šteje izključno hoja, pri kateri je potrebno vstati iz kavča in oditi ven in prehoditi vsaj kilometer, kar je enako razdalji sladkega kroga.

Najprej sem celo začel razmišljati o spremljevalcu, psu, pa je ideja hitro padla na realna tla. Ga ni bilo junaka v naši družini, ki bi ga zjutraj pred službo peljal na sprehod.

Seveda sem hotel tudi vedeti  koliko prehodim. Da bi pol ure čakal pred blokom, da se vklopi GPS na Garminu ali pametnem telefonu ni prišlo v poštev. Tako je padla ideja in sem si namestil pedometer na pametnem telefon seveda. Ga pa je bilo treba najprej umeriti. Merjenje korakov, nekako ni pokazalo pravih rezultatov. Pa je padla ideja da ga umerim kar na "Sladki progi" in meritve so sedaj takšne kot morajo biti.

V tem času mi je padala v roke knjiga Divja, je bila prava motivacija za vsakodnevno hojo. Če je zmogla ona, zmorem teh nekaj km na dan tudi jaz.

In tako je danes minil mesec dni. Mesec vsakodnevnega vstajanja iz kavča, vsakodnevne hoje, ki počasi prehaja v vsako dnevno rutino. V tem času prehodil 102 km ali kot je zapisal pedometer nekaj čez 100.000 korakov, Sliši se super, sploh glede na to, da je to bila včasih mesečna razdalja teka.