Sežansko polovičko sem si v decembru postavil za cilj predvsem zaradi motivacije za "zimske" treninge, če sploh lahko rečemo letošnji zimi zima. Trening zastavljen po mojem okusu. Standardno tri do štirje teki v tednu. Čez vikend tisti daljši, med tednom pa tudi kaj hitrejšega. Sem na novo spoznaval farltlek, tempo teke in šprinte. Kar naenkrat so mi postali zanimivi. Ne vem od kod mi to, a hitrost me je začela zanimati. Tako sem prejšnji teden opravil tudi s testnim tekom na 10 km. Kar verjeti nisem mogel rezultatu.
teden prej sem se tudi čudil, kako dobro mi gre
Torej po vsem tem bi moral danes brez vsakega kolebanja biti v Sežani, pa nisem. Najprej je začela zaradi dežja kolebati Marjetka, ki je bila prijavljena na 10 km tek. Pa ni dolgo kolebala, je kar hitro padla odločitev, da ne gre. Jaz sem bil trdno prepričan, da bom šel, čeprav sem vsak dan spremljal kakšno naj bi bilo vreme. Dež in predvsem veter tudi meni nista preveč dišala. Ko pa sem včeraj zjutraj slišal, da so zaprti še Trojanski predori in bo treba po stari cesti, je tudi meni minilo. Se pa v hipu odločim, da ves trud le ne sme biti zaman. Bom pa kar opravil z domačo polovičko, si rečem. Prvih 10 km se pridruži še Marjetka in tako spraviva "Sežanski tek" pod streho :)
Kar se tiče teže. Na 90 kg bo pač treba še malce počakat. Ampak, kot sem rekel, saj ne izgleda tako slabo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar