Moje težave so se začele že po Sladkih6. Bolečine v mečnih mišicah nikakor niso hotele popustiti. In čutil sem jih samo pri teku. Vsak tek je bil prava muka. Seveda sem najprej krivil za to copate. Ja, ja moja teža pač ni za minimalistično obutev sem si pravil. Pretiraval si na Sladkih6, zdaj pa maš. In ker so bile krive copate sem iz "skladišča" potegnil tiste stare ponošene. Tako sem eno večer opravil pravi "preobutveni" trening. Najprej minimalno minimalne, nato srednje minimalne, pa klasične izrabljene, na koncu še klasične malo manj izrabljene. Dva kroga po progi Sladki6 z enim parom, vmes pa skakal po stopnicah gor in dol ter se preobuval. In končni rezultat je bil, da je bilo najmanj bolečin v klasičnih izrabljenih. Seveda mi še takrat vedno ni kapnilo, da bi to lahko bil musklfiber. Še teden pred Crikvenico nisem vedel, kako in kaj, vmes mi je celo prišlo na misel,da bi vse skupaj odpovedal, očitno je z mojimi nogami nekaj narobe. Potem pa le vržem nekaj tablet v sebe in četrtek pred tekmo poskusim ponovno s tekom z srednje minimalnimi. Brez problema, brez bolečin, se pa je takrat začela vremenska napoved gibati v smeri padavin.
Pa se mi nismo dali. Smo rekli gremo, če ne drugega, pa vsaj za to, da se malo odklopimo od vsakdanjega ritma. Tako nas je v petek zvečer, kot je bilo napovedano, v Crikvenici dočakala burja. Pri 9°C je bilo mrzlo kot hudič. Sem rekel, če bo tako tudi v nedeljo, oblečem na teku vse kar imam s seboj, vključno z bundo.
Pričakalo nas pa je tudi pravo novoletno vzdušje, pa prazne ulice tudi
Pa tudi v hotelu ni bilo kaj bolje. Pri večerji smo sedeli samo trije pari. No drugi dan je bilo vse drugače, hotel je bil namreč dan pred maratonom polno zaseden. Pa tudi vreme je bilo čisto po napovedi. Jutranji pogled iz hotelske sobe nam je povedal, da bomo lahko ta dan maksimalno izkoristili.
In smo ga. Bi lahko rekel, da smo šli po poti "vikenda samo za naju" - KLIK , a tokrat v obratni smeri proti Selcam. Še spodnja fotka je skorajda identična, pa da se razumemo, čisto slučajno.
Tako smo najprej ob obali raziskovali, kje bom naslednji dan tekel. Označbe na cestišču so nam povedale,da smo na pravi poti.
V Selcah smo seveda hoteli tja ker sva pred petimi leti (joj kako mine čas) vsaki dan hodila na kavo in zame najboljši zeleni čaj na svetu. Tudi postrežen je bil tako kot se šika. Pa smo ostali razočarani. Bilo je zaprto. Bilo je videti, da so imeli čistilno akcijo.
Pa smo zavili v drugi kafič. Tam pa presenečenje s številko na šalci. No ja, sto let gor ali dol ;)
Popoldne pa še sprehod v drugo smer jutrišnjega teka. Tam naletiva na tole tablo, označuje, da se nahajamo na najbolj sončni rivi v Evropi
In vreme, kot da bi se v tem trenutku začelo smejati in nam je poslalo dež. Tako so se plohe pričele že v soboto pozno popoldan. Tudi napovedano.
V nedeljo zjutraj je sicer sramežljivo pokukal sonček, a napovedan je bil dež.
In dež se je pričel natančno ob štartu maratona. In tudi nam, ki smo štartali pol ure kasneje dež ni prizanesel.in deževalo je ves čas teka. Kljub temu na štartu ni manjkalo dobre volje.
Pok pištole in gremo. Najprej se vsi izogibamo lužam. Se mi zdi,da je vedno tako na začetku deževnih tekov. Čez nekaj časa pa kot mali otroci direktno v luže, bolj kot špricaš okoli boljše je. Prva dva km tečem v gruči tekačev. Tečem pač kot oni tečejo, na uro niti ne pogledam, potem tam nekje pred Selcami le pogledam na uro. Ops, to pa je zame prehitro. Očitno je tokrat mene ponesla množica. Potegnem zavoro in ostanem sam. In potem praktično tečem sam do konca. No v resnici nikoli ne tečeš sam, ker je proga speljana tako, da stalno srečuješ nasproti leteče tekače Kljub vsemu z lahkoto držim tempo tam okoli 6:00. Si rečem dokler bo šlo bo šlo, pa da vidimo. In šlo je z užitkom. Vmes čakam na tiste znamenite klance, ki so jih na TF-ju omenjali lani in ni in ni jih bilo. Očitno so jih zravnali od lani. So pa v resnici bili "klančki" in to ravno proti koncu, ko znajo potem zaradi utrujenosti zares postati že klanci.
Kakšna dva km pred ciljem pa me je začelo pobirati. Še dobro,da je bila tam okrepčevalnica, ker kako je ja treba še nekaj popit.
In potem je šlo lažje do konca. In cilj - GPS zapis teka
Sledila še je oddaja bančnih kartic, no v resnici so to čipi...
Potem pa še samo proti domu. Sneg nas je ujel na poti, tako kot je bilo napovedano.
Ni komentarjev:
Objavite komentar