Ne tečem vedno sam

Danes se dobiva ob točno določenem mestu ob točno določeni uri. Bi rekel kot ponavadi zadnje čase. Začneva skupaj po že znani progi Sladkih6, kot ponavadi pozimi med tednom.

Najprej se ogrejeva, potem pričneva teči skupaj. Mene kar potegne naj se ve, kdo je hitrejši  in po dobrih dveh krogih imam prednosti skorajda za 80 m. Tečeva tako nekaj časa, potem začnem popuščat. Več kot jasno mi je,da sem pričel prehitro. Stara lokomotiva pač potrebuje nekaj časa, da se ogreje. V četrtem krogu me dohiti, a se ne dam kar tako. Cela dva kroga tečeva nekaj časa z ramo ob rami, včasih zaostajam kakšen meter, včasih sem spredaj.

V šestem krogu sem ponovno v vodstvu, razlika se počasi veča, a res počasi 20, 30 m in nič več. Daleč od tega,da bi to pomenilo končno zmago. V osmem krogu pa se začne boj. Razlika počasi narašča v devetem krogu je že krepko čez 100 m, v zadnjem odločilnem krogu pa gre na nož, kar pomeni na polno. Praktično šprintam zadnji krog, naj se ve kdo je hitrejši. Tisti, ki je hitrejši je namreč zmagovalec in le to v najinem dvoboju šteje. In kot že nekaj zadnjih poskusov sem zmagovalec spet jaz.  Glavni frajer današnjega večera. Niti počakam ga ne na cilju, pa kaj bi ga, prejšnji teden sem ga na isti progi na brisal za dobrih 500m, v soboto sem ga na 21tki pustil od zadaj za 1,5 km danes za 173m.

Očitno mi trenutno ni dorasel, tako da ga bom to soboto pustil kar doma, bom svoj dolgi tek opravil raje kar sam.

Vam rečem, ko ti gre je  Garminov virtualni partner prava stvar, sploh ko tečeš sam!!!