I AMsterdam

Ne morem reči, da je bilo ravno nepričakovano, že nekaj krat se mi je ponujala možnost, a nikoli jo nisem imel časa izkoristiti. Svak je namreč šofer tovornjaka, ki redno vozi Palomine izdelke v Holandijo in ker se je pokazala možnost, da odpotuje na pot pred vikendom, vmes pa mora počivati 24 ur, se je to pokazalo za idealno priliko, da si ogledava Amsterdam.

Petek zvečer se je začelo najino potovanje in moje spoznavanje življenja šoferjev tovornjakov.  V zgodnji jutranji uri sobote se je končala najina pot na postajališču za tovornjake nekje v Nemčiji, kjer sva dopoldan prespala, v tovornjaku seveda.  V kabini sta seveda dve postelji, nadstropni namreč in to udobni, se je dalo prav udobno spat. Pozen zajtrk sva si privoščila v restavraciji nato pa se počasi odpravila proti cilju.V Amsterdam sva prispela pozno zvečer in začela iskati primerni prostor za parkiranje. Če bi to bilo glede na vikend dokaj enostavno za avtomobil, je za tovornjak iskanje primernega mesta bila prava umetnost, sploh če ne veš kje je možnost parkiranja takšne "mašine". Najino kroženje se je končalo malo izven mesta, slabih 4 km od centra mesta. Kar za nekatere ni ravno bil nek problem, ampak nekatere je zvečer pred spanjem bolj okupirala misel na avtobuse, taxije pa še kaj...

Nedeljsko jutro se je torej začelo s "pohodom" proti centru mesta. Nemoreš verjeti, a srečala nisva skoraj nobenega človeka, pa nazaj grede tudi ne, center mesta pa popolno nasprotje. Ogromno ljudi, različnih barv in ras in nič kaj ni bilo videti, da bi bili nestrpni drug do drugega. Hm, a nam je kaj znano?? Pa pustimo to. Amsterdamu pravijo  tudi severne Benetke in to popolnoma upravičeno. Kanal ob kanalu, po katerem vodijo takšne ali drugače ladjice, tudi hiše na vodi se najdejo, ki imajo vodovod, elektriko, torej vse potrebno za normalno življenje, čisto druga zgodba so kolesa. Ni ga prostora kjer ne bi videl kolesa in to v tem letnem času., kako je šele poleti. Pa da ne bo kdo mislil, da so ta kolesa, kakšne specialke. Ne čisto navadna kolesa, bi rekel da tudi predpotopna in vedno "oborožena" s ključavnico. In to konkretno ključavnico na osnovi verige. Očitno vse kar ni tako zavarovano gre kar po svoje. Se da videti tudi tudi pripeto samo zaklenjeno kolo, brez okvirja seveda. Očitno tudi sestavljajo kolesa.

Kolesarskih stez je ogromno ni ga videti cestišča brez kolesarske steze bi rekel, da je v Holandiji več koles kot pri nas avtomobilov. Tako moraš pri prečkanju ceste v Amstrdamu paziti najprej na kolesarje, potem na avtomobile, nato na tramvaj, na koncu te čaka spet kolesarska nevarnost. Zakomplicirano kaj?

Sicer pa je mesto kar turobno. Ozke in dolge hiše so predvsem temnih barv in prav sem se razveselil kitajskega templa, ki je edina svetleča stavba, ki sma ju uspela videti. Je pa značilno, da vse stavbe stojijo na pesku. Golem pesku ja in tako sploh ni čudno, da so nekatere stavbe nagnjene, tudi naprej. Kako dolgo bog vedi!

Je pa Amsterdam znan tudi še po nečem prav posebnem. Tu pa tam se da zavohati prav poseben vonj, najprej ni bilo jasno kaj bi lahko to bilo, potem nam a je kapnilo. Pa saj dobiš v trgovinah vse mogoče na bazi legalnega kanabisa namreč, še muzej se da videti.

 Sicer je bil moj namen v Amsterdamu tudi teč, se ve, da sem vzel zraven popolno tekaško opremo, a se je kasneje izkazalo, da to ravno ne bo mogoče čisto iz higienskih razlogov. Najin parkirni prostor, pač ni imel tuša. Se pa je dalo videti kar nekaj tekačev tudi kratko hlačniki so se našli med njimi. Sicer pa je kljub temu moj Garmin naredil svojo nalogo. Ni mi sicer zdržal do konca, po dobrih 10 urah je namreč povedal svojo poslušnost, a takrat sva že bila na poti proti domu (tovornjaku namreč).

Amstrdam at EveryTrail

Map created by EveryTrail:GPS Geotagging

Hoje se je nabralo za dobrih 25 km, kar nekaj, nekatere  so drugi dan bolele noge, pa tudi odkritje metro postaje deset minut od najinega parkirišča je naredilo svoje. Drugič jih bo sigurno manj.

Naslednja dva dneva sta potekala predvsem v vožnji proti domu, vmes pa je bilo še razkladanje, pa nakladanje, pa razkladanje, pa nalaganje. Je pa to zame bila nepozabna izkušnja, polno vtisov in doživetij, konec koncev bom sedaj malo bolj razumel tudi voznike tovornjakov na cesti.

Galerija slik